Za neprepričljivo Bratuškovo bo zaslišanje v Bruslju težka preiskušnja

"Doslej je bilo to doživetje polno drame, napetosti in zmede," se glasi komentar analitikov bruseljskega inštituta European Policy Centre o dosedanjih zaslišanjih, na katerih so evropski poslanci preverili 20 kandidatov za komisarje in kandidatko za podpredsednico. Prihodnji teden bo na vrsti še preostalih šest podpredsedniških kandidatov, tudi Bratuškova.

Triurno zaslišanje terja veliko zbranosti in mirnih živcev ter dobro pripravljenost. Kandidat na začetku poda 15-minutno izjavo, sledi "pingpong" 45 vprašanj - evropski poslanec ima minuto časa za vprašanje, kandidat dve minuti za odgovor. Na koncu lahko kandidat poda petminutno sklepno izjavo. Kandidati so doslej večinoma odgovarjali v maternem jeziku.

Tudi Bratuškova naj bi na vprašanja odgovarjala v glavnem v slovenščini, uvodni govor pa naj bi imela v angleščini. Zaslišala jo bosta odbor za industrijo, raziskave in energijo ter odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Na vroči stol bo sedla v ponedeljek ob 14.30. Pred ustnim izpitom je pisno odgovorila na šest vprašanj, ki bodo izhodišče za zaslišanje.

Čeprav so evropski poslanci pred zaslišanji načeloma izpostavljali, da bodo kandidate ocenjevali na podlagi njihovega nastopa na ustnem izpitu, so obenem vnaprej izražali pomisleke o nekaterih med njimi. Poleg Britanca Jonathana Hilla, Madžara Tiborja Navracsicsa in Španca Miguela Ariasa Caneteja je bila med spornimi tudi Bratuškova.

Pomisleki glede Bratuškove so prihajali predvsem iz vrst evropskih socialdemokratov, druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu. Njihov vodja Gianni Pittella je izrazil zaskrbljenost zaradi procesa njenega imenovanja, češ da se zdi, da je kandidirala samo sebe. Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je to kritiko zavrnil kot "čudno".

V najmočnejši politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so se kljub odločnemu nasprotovanju petih slovenskih članov kandidaturi Bratuškove vzdržali vnaprejšnjih komentarjev. "Počakali bomo na zaslišanje, saj delujemo po načelu in dubio pro reo (v dvomu v korist obtoženega)," so sredi septembra povedali v EPP.

Previdnost v EPP gre pripisati dejstvu, da je član evropske desnosredinske družine tudi prihodnji predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ki je Bratuškovo izbral. Iz vrst EPP prihajata tudi oba predsednika odborov, ki bosta zaslišala slovensko kandidatko. Šef odbora za energijo je Poljak Jerzy Buzek, odbora za okolje pa Italijan Giovanni La Via.

Tudi Buzek je bil ob orisu pričakovanj minuli teden previden. V odboru za energijo od nje pričakujejo zlasti vizijo o energetski uniji in načrt konkretnih ukrepov za njeno uresničitev, je napovedal. Ona pa lahko po Buzkovih besedah od odbora med drugim pričakuje vprašanja o Južnem toku, tudi zato, ker je Slovenija ena od držav, ki je z Rusijo sklenila sporazum o tem spornem plinovodu.

Ob tem je Poljak poudaril, da od Bratuškove že v uvodni izjavi pričakujejo tehtna pojasnila vseh dvomov, ki se pojavljajo v povezavi z njeno kandidaturo. Tudi od prepričljivosti njenih uvodnih pojasnil naj bi bilo odvisno, koliko od 45 vprašanj se bo nanašalo na proces imenovanja slovenske kandidatke za evropsko komisarko.

Vprašanja lahko postavljajo le člani odborov, pristojnih za zaslišanja. V EPP jih lahko zastavijo enajst, evropski socialisti deset, zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti ter evropski liberalci po pet, Zeleni, združena levica ter evroskeptična Evropa svobode in neposredne demokracije po štiri, nepovezani poslanci pa dve.

V odboru za energijo ni evropskih poslancev iz Slovenije, v odboru za okolje pa je eden od nadomestnih članov tudi Lojze Peterle. Dokončen seznam poslancev, ki bodo izprašali slovensko kandidatko, bo pripravljen šele tik pred zaslišanjem, a po neuradnih informacijah iz EPP Peterle naj ne bi zastavil vprašanja Bratuškovi.

Usoda Bratuškove naj bi bila odvisna predvsem od tega, kako se bo izkazala na zaslišanju. Če bodo njeni odgovori vsebinsko dobri in pojasnila očitkov v povezavi z njeno kandidaturo prepričljiva, ne bi smela imeti težav, pravijo nekateri viri v Bruslju. A izkušnja z dosedanjimi zaslišanji je pokazala, da so merila evropskih poslancev o tem, kaj je prepričljivo, relativna in odvisna od širših interesov političnih skupin.

Čeprav naj bi bili najvplivnejši skupini, desnosredinska EPP in evropski socialisti, pred zaslišanji sklenili pakt o nenapadanju, dejanska slika kaže drugače. EPP trenutno drži za talca francoskega socialdemokrata Moscovicija, evropski socialisti ostro napadajo konservativne kandidate, predvsem Madžara Navracsicsa in Španca Caneteja.

"Politična preigravanja so ušla nadzoru," komentirajo viri v Bruslju. Vse je odprto. Povsem mogoče je, da bo to le velika predstava merjenja moči med parlamentom in komisijo na eni strani ter med posameznimi političnimi skupinami na drugi strani, ki se bo končala brez žrtev in le s kakšnimi strukturnimi spremembami.

A tudi bolj krvoločnega scenarija ni mogoče izključiti, saj naj bi nekateri v skupini socialistov vztrajali vsaj pri enem skalpu. Tako bi namreč na koncu lažje upravičili glasovanje za komisijo, v kateri je po njihovem mnenju glede na izid evropskih volitev razmerje med političnimi silami neustrezno - preveč kandidatov iz vrst EPP in liberalcev, premalo socialistov.

V tem primeru je po mnenju poznavalcev bruseljske scene praktično nemogoče, da bi padel kandidat velike članice unije, na primer Britanec Hill ali Francoz Moscovici. Prav tako je malo verjetno, da bi se konservativci in socialisti res streljali med sabo, saj bi to proces preveč zapletlo in povzročilo preveliko zamudo.

Najlažja žrtev bi tako bil kandidat iz vrst evropskih liberalcev. Pri eni od njih, Čehinji Veri Jourovi, se že zapleta. Odgovoriti mora na dodatna pisna vprašanja. Če bi se odločili za žrtev med liberalci, bi bili po ocenah virov v Bruslju Bratuškova ali Jourova lažji plen kot dolgoletni bivši premier Estonije Andrus Ansip. Preostali kandidatki iz liberalnega kroga, Švedinja Cecilia Malmström in Danka Margrethe Vestager, sta zeleno luč že dobili.

Po drugi strani je treba upoštevati tudi dejstvo, da je Juncker le s težavo zbral devet žensk, kar so od njega zahtevali v parlamentu. Prav tako ni zanemarljiva vloga evropskih liberalcev. Čeprav so šele četrta največja skupina v parlamentu, so kot del "proevropske" koalicije doslej podprli vse kandidate konservativcev in socialistov za najvišje položaje v zameno za dober izkupiček v komisarski ekipi.

Izid je torej nemogoče napovedovati. Usoda slovenske kandidatke je odvisna tako od nje same - od njenega nastopa na zaslišanju in njene pripravljenosti na upoštevanje nasvetov pravih ljudi o sestavi kabineta - kot od poteka igre velikih. Male države so pač v takšnih političnih preigravanjih pogosto le manj pomembna figura v šahu ključnih igralcev.

Iz več različnih virov je bilo minuli teden slišati, da Bratuškova na pripravljalnih sestankih v parlamentu ni bila preveč prepričljiva. Nekateri viri komentirajo, da njena potrditev še zdaleč ni zagotovljena, drugi ocenjujejo, da so njene možnosti za potrditev "50 : 50". Vsi pa napovedujejo, da jo čaka v Evropskem parlamentu zelo težka preizkušnja.