Pred skoraj natanko desetimi leti (10. maja 2007) bi moral hrvaški pevec Marko Perković – Thompson nastopiti v dvorani Zetra v Sarajevu. Kljub temu, da so prodali več kot deset tisoč vstopnic, so koncert zaradi številnih groženj odpovedali.
V Bosni in Hercegovini se je zgodil tako imenovani aktivni bojkot, ki z demokracijo in pluralizmom, še manj pa s svobodo, nima prav nikakršne veze. Če poziv k bojkotu pomeni, da ne kupiš vstopnice in ne greš na koncert, aktivni bojkot ne pomeni samo, da ne kupiš vstopnice, ampak želiš (na razne načine, tudi z grožnjami) drugemu preprečiti, da kupi vstopnico in gre na koncert.
Povedano drugače. Aktivni bojkot pomeni, da drugemu omejuješ svobodo. To danes ob pomoči medijskega mainstreama počno razni levičarski aktivisti in njihova militantna struja Antifa.
Zadeva je v Sarajevu dobila take razsežnosti, da je pljusknila tudi med Bošnjake čez lužo. Ugledni dr. Muhamed Bogorovac je v uvodniku portala Nacionalnega kongresa Republike BiH v ZDA ostro napadel rojake.
„Podrobno ne poznam Thompsonovo glasbo, ampak tisto, kar sem slišal, lahko opišem kot ´hrvaška patriotska glasba´“ je zapisal in jih vprašal, zakaj jih ne motijo pevci in pevke, ki so med vojno na Balkanu gostovali na bojiščih in srbske vojake spodbujali pri napadih na Sarajevo, Tuzlo, Brčko in druga mesta.
„Spomnimo se, kako je Goran Bregović takoj po vojni v BiH pripeljal dragačevske trubače, zvrst srbske ljudske glasbe, ki je še bolj brez estetske vrednosti, kot je turbo folk glasba,“ je bil neizprosen Bogovorac.
Koga torej moti Thompson? Zakaj slovenski mainstream mediji problematizirajo njegov nastop, ki bo 20. maja v Mariboru in nekateri (Večer) pozivajo celo k aktivnemu bojkotu? In zakaj samooklicani varuhi družbe, kot je denimo Barbara Rajgelj, LGBT aktivistka (in članica Sveta za odziv na sovražni govor, v katerem poročilu se je znašla tudi Kavarna Hayek), nasprotujejo Thompsonu? V čem je težava?
Ne gre za to, da bi Thompsonove pesmi opevale hrvaško domoljubje. Ne, težava je domoljubna pesem kot taka. Levičarji sovražijo vse, kar diši po patriotizmu, sovražijo vse pesmi, ki opevajo žrtvovanje in boj za svojo državo ali narod. Globalistični levičarji iz Slovenije se bojijo Slovencev, ki bi tako kot Thompson razmišljali o domoljubju, svobodi, narodu.
Mnogo lažje sprejmejo Milana Kučana, ki je kot šef partije z nekdanjo komunistično vlado na prelomu osemdesetih let v devetdeseta leta razoroževal Teritorialno obrambo. Državotvorna nacija bi ga obtožila veleizdaje, v levičarski Sloveniji pa nič.
Prava težava je zdaj Thompson, mar ne? Ker je domnevno fašist in ustaš. Ker med svojo kultno pesmijo “Čavoglave” običajno vzklikne „Za dom spremni“. V čem je težava vzklika „Za dom spremni“? Gre za star hrvaški pozdrav, ki ga je prvi uporabil Nikola Šubić Zrinski leta 1566 v bojih proti muslimanom oziroma Turkom.
Pozdrav „Za dom spremni“ je postal politično nekorekten, ker so ga na nesrečo Hrvatov uporabljali ustaši, prepovedal pa ga je komunistični režim po 2. svetovni vojni.
Pozdrav je postal politično nekorekten, ker so ga na nesrečo Hrvatov uporabljali ustaši, prepovedal pa ga je komunistični režim po 2. svetovni vojni. Podobno je v Sloveniji z grbom z modrim orlom, ki po mainstream ideologiji velja za domobranski grb, čeprav orel v grbu postane razpoznavni znak dežele Kranjske že v prvi polovici 13. stoletja, po nekaj menjavah barv pa uradni Dunaj za grb Kranjske leta 1836 potrdi modrega kronanega orla na srebrnem/belem ščitu z rdeče-srebrno/belo šahirano prsno prepono. In potem levičarji pravijo, da se s takimi simboli razpihuje sovraštvo.
Če kdo širi sovraštvo, so to tisti, ki pozivajo k aktivnemu bojkotu, ki pozivajo k linču vseh, ki kakorkoli sodelujejo pri organizaciji Thompsonovega koncerta, očitno pa bodo tisti, ki bodo odšli na koncert, deležni zmerljivk, da so fašisti, rasisti in nacionalisti, čeprav bodo karto kupili iz svojega denarja, za razliko od raznih nevladnih organizacij, ki parazitirajo neto davkoplačevalce.
Nihče jim ne odreka pravice, da javno nasprotujejo koncertu, da ga bojkotirajo tako, da se ga pač ne bodo udeležili, toda naj tistim, ki želijo poslušati Thompsona v živo, to dopustijo. Imam predlog za njih. Glede na to, da bo koncert v Festivalni dvorani Lent, predlagam, da s svojim denarjem zakupijo stadion Ljudski vrt, se tam zberejo in kričijo v protest, kolikor jih je volja.
S tem bodo dokazali, da so strpni, saj ne bodo na noben način ovirali tistih, ki bodo šli na Thompsonov koncert. Oboji bodo zadovoljni. Prvi zato, ker so lahko glasno izrazili nezadovoljstvo zaradi Thompsona v Mariboru, drugi zato, ker so svojega priljubljenega pevca lahko poslušali, ne da bi jim kdo grozil.
Pred dobrimi desetimi leti je izšel Thompsonov album „Bilo je nekoč na Hrvaškem“. V pesmi z naslovom „Naj se nihče ne dotika mojega dela vesolja“ je preroško zapisal verz: „Domoljubje imenujejo fašizem, tako branijo svoj komunizem. Prozorna demagogija.“ V isti pesmi pove svoje tudi o mainstream medijih: „Napadajo te hlapčevska peresa, kot da oni so vasi branili. Iz luknje prišle so miši.“ Ni kaj dodati.
OBJAVLJENO NA BLOGU KAVARNA HAYEK
