Z novim letov novi davki

Novela zakona o dohodnini, ki jo je DZ po vetu državnega sveta dokončno potrdil novembra, predvideva odpravo samodejnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Državni svetniki so spremembam oporekali, ker da se z njimi obremenitev zavezancev z dohodnino zvišuje, kar pa je vlada zanikala.

Po novem se zneski iz dohodninske lestvice in olajšave, ki jih lahko uveljavljajo zavezanci, ne bodo več vsako leto avtomatično usklajevali z inflacijo, pač pa bodo morali rasti cen slediti le v primeru, da bo ta presegla določeno mejo.

Finančni minister bo uskladitev teh zneskov predlagal, kadar bo letna stopnja inflacije presegla tri odstotke. Višino uskladitvenega koeficienta se bo določilo z zakonom o izvrševanju proračuna.

Pri uvrstitvi posameznika v ustrezen davčni razred bodo torej v letu 2014 veljali takšni zneski, kot veljajo za leto 2013. Prav tako ostajajo v nespremenjeni višini davčne olajšave, pri čemer se z novelo zakona ukinja osebno olajšavo, ki se priznava zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti. Ta je za letos določena v višini približno 1420 evrov.

Z letom 2014 se ukinja tudi posebna osebna olajšava za nekaj tisoč čezmejnih delovnih migrantov, ki za letos znaša nekaj manj kot 7600 evrov. Črtanje te določbe je sicer vladi naložilo ustavno sodišče.

Lestvica za odmero dohodnine ima tri razrede, namreč 16-, 27- in 41-odstotno obdavčitev prejemkov zavezancev, za zdaj pa ostaja v veljavi tudi z letom 2013 uvedena 50-odstotna obdavčitve najvišjih plač. To so tiste, ki na leto presegajo 70.907 evrov neto oz. približno 5910 evrov na mesec.

Zaradi vseh naštetih sprememb se bo prihodnje leto v proračun po izračunih vlade steklo približno 33 milijonov evrov več dohodnine.

Z novelo zakona o dohodnini se med drugim daje tudi podlago za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje osebam, ki opravljajo delo tudi v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje.

Pod strožjim nadzorom pa bodo po novem zavezanci, za katere davčni inšpektorji sumijo, da ne prijavljajo svojih prihodkov. V skladu z dopolnjenim zakonom o davčnem postopku bo namreč lahko Davčna uprava RS (Durs) postopek odmere davka uvedla za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let. Doslej je bilo to obdobje določeno pri petih letih.

Od razlike med tako ugotovljenim in prijavljenim premoženjem se bo po novem odmerilo davek v višini 70 odstotkov in ne več po povprečni stopnji dohodnine, kot je veljalo doslej. Kot ugotavljajo na Dursu, se število primerov, ko fizične osebe razpolagajo s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo njihove napovedane dohodke, v zadnjem času povečuje.

Podobno kot pri dohodnini je novost pri obdavčitvi podjetij, da sprememb ni. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je še pred leti znašala 25 odstotkov, v zadnjih letih pa se je postopno zniževala in bi se morala z letom 2014 spustiti na 16 odstotkov, bo namreč ostala nespremenjena.

Tako določa novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki jo je DZ sprejel jeseni kljub opozorilom opozicije, da Slovenija nenehno spreminja davčno zakonodajo, kar bo odvrnilo investitorje, gospodarska aktivnost pa da se bo zmanjšala. Stopnja davka tako ostaja pri 17 odstotkih.

Vse letos sprejete spremembe davčne zakonodaje je vlada predlagala zaradi slabega stanja v javnih financah, zaradi česar je že sredi leta zvišala tudi obe stopnji davka na dodano vrednost (DDV). Splošna stopnja DDV še vsaj dve leti ostaja pri 22 odstotkih, znižana pa pri 9,5 odstotka.

Najpomembnejša novost na davčnem področju pa je davek na nepremičnine, s katerega uveljavitvijo s 1. januarjem 2014 se bodo končala dolgoletna prizadevanja več preteklih vlad za sistemsko ureditev tega področja.

Z novim davkom bodo obdavčene vse nepremičnine, ki so evidentirane v registru nepremičnin oz. izpolnjujejo pogoje za to, odmeril pa se bo od posplošene tržne vrednosti posamezne nepremičnine. Stopnje davka se razlikujejo glede na vrsto nepremičnin.

Eden od argumentov vlade pri sprejemanju davka na nepremičnine je bil, da bodo po novem vsi lastniki nepremičnin postavljeni v enak položaj. Višino nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, s katerim so obremenjeni zdaj in se z letom 2014 poslavlja, namreč vsaka občina določa po svoji presoji. Z uvedbo davka na nepremičnine se ukinjajo tudi davek od premoženja, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest ter začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.