Revija Reporter
Slovenija

Wall Street Journal premožne tujce svari: Ne selite se v Slovenijo!

Reporter

10. feb. 2015 12:37 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Slovenija se "odlikuje" z najvišjo marginalno davčno stopnjo za premožne posameznike, je ugotovitev raziskave ameriškega podjetja AIRINC, ki je preverjalo, v katere države bi se najbolj splačalo preseliti migrantom, ki iščejo ugodnejšo obdavčitev svojih dohodkov. Finančni dnevnik Wall Street Journal je povzel raziskavo in izpostavil do davčnih migrantov najmanj in najbolj gostoljubne države.

AIRINC je podjetje, ki zbira in analizira podatke o mednarodni mobilnosti. V raziskavi je primerjalo marginalne davčne stopnje (davčna stopnja, ki se viša z rastjo dohodka) v 125 državah in poskušalo ugotoviti, katere so najprivlačnejše za izseljence z visokimi dohodki. Med najugodnejšimi v tej raziskavi sta denimo Kazahstan in Bolgarija (10-odstotna marginalna davčna stopnja). Najslabše pa se je odrezala Slovenija z 61,1-odstotno marginalno davčno stopnjo. Sledijo ji Belgija (59,6 odstotka), Portugalska (59,1), Finska (56) in Francija (54,1).

V primeru Slovenije so avtorji raziskave ob 50-odstotni obdavčitvi letnih dohodkov nad 70.907 evrov upoštevali še prispevke za pokojninsko in socialno varnost v višini 22,1 odstotka.

Med davčno ugodnimi zavetji so sicer na prvi pogled ne nujno najbolj mamljive države, kot so tretjeuvrščena Gvatemala (11,5 odstotna marginalna davčna stopnja), četrtouvrščena Rusija (11,7 odstotka), pa petouvrščena Bolivija /14,2). Šesti je zato davčni paradiž Mauritius (15 odstotkov).

Številne države z nižjimi davčnimi stopnjami spodbujajo priseljevanje premožnih tujcev. Španija tem denimo nudi enotno davčno stopnjo 24,75 odstotka na dohodek za prvih pet let bivanja v državi, kar je znatno nižje od najvišje 51,9-odstotne marginalne davčne stopnje. Na Japonskem so izplačila delodajalcev za take priseljence obdavčena znatno nižje ali celo neobdavčena.

Mimogrede, avstrijska Raiffeisen banka je včeraj napovedala popoln umik iz Slovenije. Banka je pri nas že pred časom prestrukturirala in omejila svoje poslovanje, zaprla je več poslovalnic (trenutno jih je še 12), zmanjšala število zaposlenih (s 310 na 213 konec lanskega leta), število strank pa se je znižalo na 64 tisoč. Zdaj je avstrijska banka, ki je v Slovenijo prišla leta 2002 z nakupom Krekove banke (ta je bila prej v večinski lasti mariborske nadškofije), ki jo je preimenovala v Raiffeisen banko, očitno dokončno dvignila roke od slovenskega trga.