DZ je namreč danes odredil ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preiskovala delovanje DUTB. Predlog za to je podala NSi, podprle pa so ga vse parlamentarne stranke. Po mnenju vseh je treba preiskati domnevno sporen prenos slabih terjatev z bank na DUTB ter domnevno sporno ravnanje, delovanje in poslovanje t. i. slabe banke.
"Skoraj vsak dan smo v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) priča aferam v zvezi z upravljanjem terjatev bank, nepremičninami, rednim poslovanjem in v zvezi s podjetji, ki jih DUTB pošilja v stečaj, in to vse od njene ustanovitve leta 2013 naprej," je povzel Jernej Vrtovec iz NSi, ki je predlagala ustanovitev te preiskovalne komisije DZ. Vrtovec bo to komisijo tudi vodil.
Delovanje slabe banke je treba po njegovem preiskati zato, ker obstajajo sumi, da so bile na DUTB v letih 2013, 2014 in 2015 prenesene tudi dobre terjatve, sumi o nepravilnostih pri upravljanju s terjatvami in nepremičninami, sumi o iskanju lukenj v zakonodaji, da so lahko dolžniki družb znova postali njihovi lastniki, ter sumi, da v Slovenijo prek DUTB prihaja denar iz tujih skladov s sedežem v davčnih oazah.
S temi ugotovitvami so se strinjali v vseh poslanskih skupinah. V razpravi so omenili številne primere domnevnih nepravilnosti v DUTB, od nedavne sporne prodaje zemljišča v Logatcu, prodaje terjatev do družbe ACH, ki je prek prodaj različnim tujim skladom romala nazaj v roke prvotnih lastnikov, do ugotovitev računskega sodišča, ki je poslovanje DUTB v letih 2014 in 2015 označilo za neučinkovito in negospodarno.
"Pred nami je pomembna naloga, ki bo zahtevna," je delo komisije označil Anže Logar iz SDS, ki je v prejšnjem sklicu DZ vodil bančno preiskovalno komisijo in to komisijo vidi kot "njeno logično nadaljevanje". "Iskreno upam, da bo to zadnja preiskovalna komisija s tega področja, da ne bo treba opraviti še tretje, in sicer o delu organov pregona, ker tam ne bi bilo nič narejenega," je ocenil.
V stranki DeSUS po besedah Jurija Lepa pričakujejo, da bodo ob delu te komisije "organi pregona opravili svojo vlogo in raziskali vse domnevne primere oškodovanja državnega premoženja, tudi na podlagi dela te komisije". "Prav je, da ugotovimo, ali je DUTB prevzete slabe posle primerno plemenitila ali ne, in če ne, da primerno ukrepamo," ga je dopolnil Andrej Rajh iz SAB.
Po mnenju Igorja Pečka iz LMŠ je pomembno, da se ugotovijo nepravilnost, "ne bi pa želeli, da se karkoli napoveduje v naprej in da se delajo prehitri zaključki brez prave ocene". A Matjaž Han iz SD je opozoril na aroganco DUTB v številnih primerih ter na nepravilnosti, na katere je s prstom pokazalo računsko sodišče. "To ni bilo dovolj, ker so nekateri še vedno na svojih mestih," je dejal.
V NSi se po besedah Mateja Tonina strinjajo s tistimi, ki trdijo, da se slaba banka skuša uporabiti za tretjo fazo "prihvatizacije". "Gre za nekaj slabega," je pojasnil in orisal, da je prvo fazo t. i. prihvatizacije predstavljalo lastninsko preoblikovanje v 90. letih, drugo pa menedžerski odkupi v času konjunkture. Dolžnost DZ je zato po njegovem, da to tretjo fazo, kolikor je le mogoče, ustavi.
Na to je opozorila še Monika Gregorčič iz SMC, ki je ob ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije ministrstvo za finance pozvala, naj neodvisno od te preiskave izvaja nadzor nad delovanjem DUTB in zagotovi, da bo to bolj transparentno, gospodarno in pošteno. "V SMC bomo vztrajali in zahtevali, da DUTB do konca mandata izpolni svojo z zakonom določeno nalogo," je dodala.
Ker so v SNS po besedah Janija Ivanuše mnenja, da DUTB ni in ne posluje s cilji tega zakona, je po njihovem prav, da se opravi preiskavo. Tudi on je opozoril na vse nepravilnosti, ki jih je v zvezi s poslovanjem DUTB v letih 2014 in 2015 nanizalo računsko sodišče, ter ob ravnanjih DUTB izpostavil še domnevno sporne in drage svetovalne pogodbe, ki jih je DUTB sklepala z zunanjimi izvajalci.
Primož Siter iz Levice je spomnil, da so od vsega začetka trdili, da je "ustanovitev slabe banke slaba ideja". Zato so se zavzeli za to, da se zgodbo o DUTB razišče od leta 2009 naprej. Tako se bo preiskovalna komisija med drugim posvetila tudi temu, kakšni so bili interesi akterjev, ki so sodelovali pri ustanavljanju slabe banke.
NSi o ustanovitvi komisije:
Kateri so ključni razlogi za ustanovitev preiskovalne komisije o slabi banki?
"Vesel sem, da se je pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o slabi banki podpisalo 89 poslank in poslancev, kar se je zgodilo prvič. Zaradi tega verjamem v iskren namen, da preiščemo delovanje slabe banke, da nepravilnosti kaznujemo, da bodo ljudje kazensko in odškodninsko odgovarjali. Ti dogodki na slabi banki se niso dogajali včeraj, ampak se nam dogajajo danes," je ob razpravi o ustanovitvi preiskovalne komisije povedal Vrtovec.
Afere so stalnica slabe banke
Poslanec NSi je poudaril, da je bila ključna naloga slabe banke pomagati pri prestrukturiranju bank sistemskega pomena, ki so se znašle v hudih insolventnih in likvidnostnih težavah. "Slabe terjatve in krediti bank so se prenesli v upravljanje slabe banke, ta pa naj bi jih optimizirala in potem tudi uspešno prodala naprej. Skupna bruto vrednost prenesenih slabih terjatev na slabo banko je znašala 4, 9 milijarde evrov," je povedal.
A zgodba slabe banke se je spridila na čisto slovenski način in od ustanovitve dalje smo priča številnim nepravilnostim. "Vsak dan smo priča aferam na slabi banki, aferam v zvezi z odpravljanjem terjatev bank, z nepremičninami, z rednim poslovanjem s podjetji, ki jih v stečaje pošilja slaba banka in to od ustanovitve naprej," je opozoril Jernej Vrtovec.
Zakaj se je NSi odločila, da predlaga ustanovitev parlamentarne preiskave o slabi banki?
Poslanec NSi je izpostavil tri ključni razloge, zakaj je prav, da Državni zbor preiskuje slabo banko.
Prvi razlog: obstaja sum, da so na slabo banko 2013, 2014 in v letu 2015 bile prenesene tudi dobre terjatve, ki nikakor niso spadale na slabo banko.
"Posledica te odločitve je bilo kar nekaj stečajev dobrih podjetij," je izpostavil.
Drugi razlog: sumljivo upravljanje s terjatvami in nepremičninami ter sumljivo redno poslovanje.
"Te dni poslušamo o še nerešeni aferi Logatec. Slaba banka je to zemljišče prodala posredniku za 40 evrov na kvadratni meter. Po kolikšni ceni je ta posrednik potem prodal zemljišče končnemu kupcu? Po 90 evrov. Zaslužek na kvadratni meter samo v devetih minutah, od podpisa ene in druge pogodbe, je bil 50 evrov. Ali je to pošteno in normalno poslovanje v tej državi?" je poudaril Jernej Vrtovec.
Dodal je, da bo komisija od slabe banke zahtevala tudi odgovore, na kakšen način potekajo vrednotenja, na kakšen način poteka nadzor in kdo so ključni odločevalci ter ključni ljudje, ki vse to upravljajo.
Tretji razlog: dogaja se, da originalni prvotni dolžniki, zaradi katerih so bile terjatve prenesene na slabo banko, spet postajajo lastniki teh podjetij oziroma terjatev, kar ni v skladu z zakonodajo.
Poslanec NSi je izpostavil primer podjetja, ki je bilo zadolženo za okoli 100 milijonov evrov in tega dolga ni vračalo. Terjatve so bile tako prenesene na slabo banko, kjer so se odločili, da jih bodo prodali ameriškemu skladu, ki jih je kupil z okoli 40 % popustom. Od tega ameriškega sklada je te terjatve kupil ruski sklad. V nadaljevanju znana ruska banka slovenskemu podjetju, ki združuje iste lastnike, ki so bili prej lastniki podjetja, ponudi nekaj milijonov evrov denarja, da lahko nazaj odkupijo podjetje in spet postanejo lastniki.
"Vmes so zelo zaslužili, poceni prišli nazaj do svojega podjetja, ki so ga prej izčrpali. Zaradi tega je ena izmed nalog te preiskovalne komisije ta, da prepreči morebitne lumparije v bodoče. Kajti gre za iste ljudi, za iste kriminalce, ki samo kolobarijo iz dneva v dan na istih položajih," je izpostavil Jernej Vrtovec.
Četrti razlog: denar preko tujih skladov, ki imajo sedeže v davčnih oazah prihaja nazaj v Slovenijo in z njim preko slabe banke, kupujejo terjatve.
"Ne morem drugače argumentirati početja teh skladov, ko na funkcijah upravljanja s temi podjetji, ki so jih kupili, pustijo iste ljudi, ko so podjetja poslali v prisilne poravnave, v stečaje in jih tako zadolžili. Obstajajo indici, da se denar, ki je šel iz Slovenije v obdobju tranzicije ali pa v zadnjih 40 letih, v davčne oaze preko slabe banke vrača nazaj v Slovenijo. Z njim pa poceni kupujejo premoženje," je razkril poslanec NSi.
Ključni namen parlamentarne preiskave je podati odgovor na vprašanje, ali normativna ureditev in dejansko sprejemanje odločitev z vplivom na delovanje slabe banke, ki je bila ustanovljena izključno z namenom prenosa slabih terjatev iz slovenskih bank kot enega izmed ključnih elementov sanacije razmer v slovenskem bančnem sistemu, odpira sistemska tveganja za javna sredstva in posledično celoten finančni sistem Republike Slovenije.
