Vrhunec, Baričič, Čokl ... UKC Ljubljana že s tretjim v. d. v manj kot pol leta

Glažar je v izjavi za medije dejal, da noben od članov sveta UKC na sejo ni prišel s kandidatom za v. d. generalnega direktorja. Baričič je imel po Glažarjevih besedah relativno kratek odpovedni rok, to je 15 dni, v tako kratkem času pa da je težko dobiti kandidata. Zato so prevzeli to odgovornost in breme nase ter imenovali Čoklovo, ki je sicer članica sveta UKC.

Čoklova je v izjavi za medije po imenovanju dejala, da dopoldne še ni razmišljala o prevzemu vodenja UKC. To odločitev je sprejela, da bi presegli problem upravljanja v UKC oz. da ne bi prišli "v položaj, v katerem UKC še ni bil, in si ga glede na svoj pomen in status v Sloveniji ne zasluži". "Mogoče je čas za ženske. Dejstvo pa je, da je to čas, ko je kriza največja," je dejala.

Čoklova, ki je podpredsednica stranke DeSUS, v času ministrovanja Tomaža Gantarja pa je bila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je dejala, da njeno članstvo v DeSUS nima nobene zveze z včerajšnjim imenovanjem. Največje slovenske bolnišnice ne namerava voditi kot v. d. več kot tri mesece.

V tem času naj bi tudi izpeljali razpis za generalnega direktorja UKC. Besedilo razpisa naj bi sicer že določili na včerajšnji seji sveta, a mora po Glažarjevih besedah vlada najprej zaključiti postopek imenovanja Andreja Baričiča, ki je 24. novembra odstopil z mesta v. d. generalnega direktorja UKC. Ni pa pri tem odstopil od kandidature za generalnega direktorja, glede katere vlada formalno še ni dala zadnje besede, čeprav so vse koalicijske stranke napovedale, da ga ne bodo podprle.

V nasprotju z Glažarjem in svetom UKC pa očitno na ministrstvu za zdravje menijo, da je z Baričičevim odstopom končana tudi zgodba njegove kandidature za generalnega direktorja. Na ministrstvu so v ponedeljek za STA pojasnili, da ni razloga, da bi ministrstvo dalo predlog imenovanja oz. neimenovanja na vlado, saj da je Baričič konec novembra odstopil.

V izjavi za medije je Čoklova tudi dejala, da se na prihodnjem razpisu ne bo potegovala za mesto generalnega direktorja UKC. Do imenovanja novega prvega moža UKC pa bo opravljala operativne naloge, med katere spada tudi podpisovanje tekočih pogodb, ne pa sprejemanje novih strategij.

Strokovno pa bo v prihodnjih štirih letih UKC vodila Marija Pfeifer, ki to funkcijo kot vršilka dolžnosti opravlja od odstopa Sergeja Hojkerja. Kot je dejala, je v ospredju njenega programa skrb za bolnike in njihovo zdravstveno oskrbo, ki mora biti na najvišjem nivoju. da bi to dosegli, je treba v UKC popraviti nekatere stvari. Veliko je po njenih besedah treba narediti še na področju varnosti in kakovost. Zavzela se je za učinkovito reševanje težav v programu otroške srčne kirurgije.

Med osrednjimi težavami v UKC vidi komunikacijo tako med zdravstvenim osebjem in bolniki kot tudi med zaposlenimi samimi in vodstvom. Možne izboljšave vidi tudi področju stroke. Za tiste enote, ki so na visokem evropskem nivoju, bi bilo po njenem mnenju dobro, da dobijo naziv center odličnosti. Tako bi lahko na istem nivoju tudi tržili svojo dejavnost.

Tudi Čoklova je dejala, da je treba v UKC vzpostaviti dialog na način, da se bodo med seboj tudi poslušali. Sicer se zaveda, da je v UKC zelo pestra struktura zaposlenih in da je zelo veliko interesov, ki se kažejo na zelo različne načine.

Ob iskanju kandidata za vodenje UKC in ob odstopu nesojenega generalnega direktorja Baričiča se je v javnosti sprožilo tudi vprašanje Glažarjeve odgovornosti za to dogajanje. Glažar meni, da bi bilo v tem trenutku, ko je vodenje UKC v krizi, zelo neodgovorno, da bi odstopil z mesta predsednika sveta UKC, saj bi s tem povzročil še dodatno krizo. Ko se bodo razmere glede vodenja največje bolnišnice v državi uredile, pa bo razmislil o svojem odstopu, je dejal.