Letošnji vrh gospodarstva na Brdu pri Kranju poteka v znamenju nujnih ukrepov za zagotavljanje energetske, kibernetske in prehranske varnosti s ciljem doseganja čim večje neodvisnosti ter zanesljive in konkurenčne samooskrbe. Vodilne predstavnike slovenskih podjetij je nagovoril tudi premier Robert Golob.
Golob je na vrhu gospodarstva, ki ga pod sloganom Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj danes na Brdu pri Kranju organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal, da bodo pod okriljem ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter GZS ustanovili delovno skupino, ki bo najprej vzpostavila sistem nadzora nad tem, ali je tarifni sistem pravičen in sorazmeren.
Premier Robert Golob in predsednik GZS Tibor Šimonka
"Ko bomo na podlagi te analize ugotovili, kakšno je stanje, bomo lahko s prihodnjim letom preučili možnost, da se preko posebnega zakona poseže tudi v tarifne postavke," je dejal.
Oktobra uveljavljene spremembe sistema omrežnine so bile po njegovih besedah narejene "preveč naivno, poenostavljeno". Učinki so bistveno večji, kot so kazali izračuni, zato se je vlada odločila za ponovno regulacijo cen električne energije za gospodinjstva. Ni pa mogla na ta način pomagati tudi gospodarstvu, saj bi to veljalo za nedovoljeno državno pomoč, je pojasnil.
Dolgoletni direktor Gen energije Martin Novšak, predsednik uprave Panvite Toni Balažič, gospodarski minister Matjaž Han, generalni direktor NIL Beno Ceglar
Ker je slovensko gospodarstvo izpostavljeno zmanjšanju naročil, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo ukrep skrajšanega delovnega časa, ki naj bi prizadetim podjetjem pomagal ohraniti zaposlene. "Upamo, da bo ta ukrep samo začasen, da mogoče sploh ne bo potreben," je dejal Golob in dodal, da ne bodo čakali, da nas kriza prizadene, pač pa jo bomo pričakali pripravljeni. Ukrep naj bi bil uveljavljen čim prej v začetku prihodnjega leta.
Socialni partnerji so se že skorajda dogovorili o poenostavitvah vodenja evidenc delovnega časa, ki je bilo eno od perečih vprašanj na lanskem vrhu gospodarstva, dolgoročno pozitivnih učinkov za podjetja si Golob obeta tudi od davčne olajšave za nove kadre iz tujine, ki jo določa novela zakona o dohodnini.
Premier Robert Golob na Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu
Sam si želi, da bi lahko davčno razbremenili delo tudi za vse ostale zaposlene. A če želimo zmanjšati davčno obremenitev, moramo to davčno obremenitev vzpostaviti nekje drugje, je dejal in napovedal, da se bo celoten izkupiček od davka na premoženje, za katerega izhodišča namerava vlada predstaviti do konca leta, namenil za razbremenitev dela. "Ta davek ne more biti namenjen polnjenju proračuna in tudi ne bo, namenjen bo razbremenitvi dela v gospodarstvu," je zagotovil.
Problematiki cen energentov, ki da so nekonkurenčne in dušijo industrijo, se v nagovoru zbranim prav tako ni izognil predsednik GZS Tibor Šimonka. Kapljica čez rob je novi sistem obračunavanja omrežnine, ki podjetjem ne omogoča nobenega prilagajanja in jim zelo povečuje stroške poslovanja, je dejal. "Gospodarstvo in državljani potrebujemo zanesljivo samozadostno oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah," je opozoril.
Predsednik GZS Tibor Šimonka in zunanja ministrica Tanja Fajon
Šimonka je spomnil, da nas mednarodne inštitucije že nekaj let opozarjajo na zaskrbljujoč trend zaostajanja Slovenije v konkurenčnosti. Produktivnost je še vedno zelo nizka, dodana vrednost ne raste, zaostajamo tudi po obsegu tujih investicij. Priznal je, da Slovenija v primerjavi s članicami EU beleži nadpovprečno gospodarsko rast, a kot je dodal, se tempo približevanja razvitosti Slovenije povprečju unije kar precej upočasnjuje.
Slovensko gospodarstvo potrebuje stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje, je dejal Šimonka ter dodal: "Tukaj žal ne morem biti nekritičen." V zadnjem času se namreč gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki, povečuje se birokracija, da bi se preprečilo izkoriščanje zakonodaje, se uvaja nove predpise, namesto da bi sankcionirali kršitelje, je dejal.
Nevenka Črešnar Pergar
Gospodarstvo po njegovih besedah potrebuje predvsem celovitejše spremembe davčne politike in prispevkov, s katerimi se bo razbremenilo plače visoko kvalificiranih strokovnjakov. Želi si takšne zdravstvene in pokojninske reforme, ki ne bo prinesla povečanja prispevkov in izdatkov, ter debirokratizacije in povečanja učinkovitosti javne uprave, okrepili bi morali tudi trg kapitala.
Zagotavljanje energetske varnosti je skupaj s kibernetsko in prehransko varnostjo kot temelji doseganja čim večje neodvisnosti ter zanesljive in konkurenčne samooskrbe osrednja tema letošnjega vrha gospodarstva. O tem v nadaljevanju dogodka skupaj z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom razpravljajo tudi nekateri ugledni gospodarstveniki.
