Poslanska skupina SDS je želela na današnji seji komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti ugotoviti, kakšen je način nadzora varuhinje človekovih pravic nad delom varnostno-obveščevalnih služb oz. ali varuhinja dejansko opravlja nadzor.
Kot je pojasnila Irglova, v poročilih varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer o tem nadzoru nič ne piše, razen o nadzoru nad arhivskim gradivom.
Seje so se sicer udeležili namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek, vendar pa je Irglova ocenila, da bi vprašanje nadzora obveščevalno-varnostnih služb morala danes osvetliti varuhinja sama, širše pa da je treba to vprašanje razčistiti tudi v sodelovanju s premierjem Mirom Cerarjem in pristojnimi ministri.
Zato je predsednica sejo prekinila in bo njihovo prisotnost poskušala zagotoviti ob naslednjem sklicu, je pojasnila.
Prisotna sta bila sicer v. d. direktorja policije Marjan Fank in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Zoran Klemenčič. Slednji je povedal, da ima varuh človekovih pravic pravico in možnost nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb, vendar pa parlamentarne komisije za nadzor nad omenjenimi službami ne more nihče nadomestiti.
Tudi v prejšnjih poročilih varuha človekovih pravic povečini ni bilo opisanega nadzora nad obveščevalno-varnostnimi službami, pravi Irglova. A je to vprašanje postalo težavno v tokratnem sklicu DZ, ko komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb še ni ustanovljena.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je dejal, da smo verjetno edini v Evropi, ki takšnega nadzora nimamo.
SDS namreč vztraja pri članstvu svojega predsednika Janeza Janše v komisiji, s čimer pa se - vsaj do zdaj, večina poslancev v DZ ni strinjala. Tak predlog je vnovič na mizi, poslanci bodo o njem odločali predvidoma v petek, v sklopu redne seje, ki se bo začela danes.
Ustavno sodišče je sicer Janši vsaj začasno vrnilo poslanski mandat, vendar pa je imenovanje komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb s predsednikom SDS v sestavi še vedno negotovo.