Ker seja ni bila sklepčna, ni sprejela sklepa, ki so ga predlagali v SDS: "Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ocenjuje, da se sodna veja oblasti s svojim delovanjem pred predčasnimi volitvami v Državni zbor 2014 vmešava v oblikovanje in sestavo zakonodajne in posledično izvršilne oblasti, saj z nespoštovanjem postopkov in kršenjem človekovih pravic v procesu Patria načrtno onemogoča enakopravno udeležbo političnih akterjev in političnih strank v volilni kampanji, s čimer se volivcem onemogoča svobodna izbira in s tem (zavestno) neposredno vpliva na izid, legitimnost in poštenost parlamentarnih volitev."
Objavljamo SDS-jevo poročilo o seji:
Eva Irgl: »Sodna veja oblasti ruši temelje demokratičnega sistema«
Na seji komisije za peticije o slovenskem pravosodju v luči človekovih pravic.
Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pod vodstvom poslanke SDS Eve Irgl je na današnji seji obravnavala delovanje slovenskega pravosodja z vidika človekovih pravic.
Poslanke in poslanci ter vabljeni gosti so tako predstavili svoje poglede na delovanje slovenskega pravosodja z vidika spoštovanja človekovih pravic, v povezavi s 14., 22., 23. In 28.členom Ustave RS. Omenjeni členi ustave obravnavajo načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in načela zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave RS) ter s tem povezano vprašanje enakopravnih in legitimnih volitev v Državni zbor na predčasnih volitvah 2014 (80. člen Ustave RS).
Predsednica komisije Eva Irgl je uvodoma odgovorila na pomisleke, ki so se v zadnjih dneh zvrstili glede sklica seje Komisije za peticije. Povedala je, da je kot predsednica komisije do zadnjega trenutka čakala, da bo vrhovno sodišče delovalo zakonito in da bo odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti v primeru Janeza Janše.
»Gre za grobo kršenje človekovih pravic, zato sem bila primorana sklicati to sejo,« je pojasnila Irglova. Povedala je tudi, da poslanci državnega zbora »lahko govorimo o sodnem sistemu in opozarjamo na napake,« in dodala, da »smo že večkrat opozarjali, da je pravosodje neučinkovito.« S tem se ne krši ustavne delitve na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. »Ne izvajamo nikakršnega pritiska, tudi ne presojamo kaj sodišče odloča, ampak opozarjamo na kršitve človekovih pravic, ki so se zgodil v tem postopku,« je pojasnila Irglova.
Spomnila je tudi, da so na spornost in nepravilnosti v procesu Patria opozarjali tuji in domači pravni strokovnjaki.
»Žalosti me, da smo pred kratkim na sejah komisije obravnavali zločinsko delovanje nekdanje SDV in njihovo nespoštovanje človekovih pravic, danes pa to vlogo očitno prevzema slovensko sodstvo,« je dejala Irglova in dodala, da se očitno vračamo v prejšnji sistem, saj imamo na eni strani za predsednika Vrhovnega sodišča Branka Maslešo na drugi strani pa je generalni državni tožilec Zvonko Fišer. »Oba sta v prejšnjem režimu kršila človekove pravice in kršita jih tudi danes,« je bila jasna Irglova.
Opozorila je tudi na na to, da smo ob osamosvojitvi z novo ustavo zavezali k spoštovanju človekovih pravic. »Sodna veja oblasti pa ruši temelje demokratičnega sistema,« je bila kritična poslanka in vse državljane pozvala k boju proti temu: »Pridružite se nam. Danes je čas za to, jutri bo že prepozno.«
V nadaljevanju je spregovoril nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Lovro Šturm, ki je poudaril, da je razprava o tej temi zelo upravičena. Vprašal se je tudi, zakaj so temeljne svoboščine očitno izginile iz političnega diskurza. »Zato ker v totalitarnem sistemu niso obstajale, zdaj pa se ponovno vračamo v to stanje,« je bil njegov odgovor.
V zvezi s tem je tudi apeliral, da naj prihodnji sklic državnega zbora Komisija z apeticije ter za človekove pravice in enake možnosti preimenuje v Komisijo za človekove pravice in temeljne svoboščine.
Nato je predstavil izsledke raziskave, ki jo je opravil. Cilj raziskave je po Šturmovih besedah »ugotoviti, kako pogosto sodniki in sodišča kot izvajalci represivne državne oblasti kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine ter katera so ta sodišča in število sodnikov.« Raziskava je zajela obdobje od leta 2004 do 2013. Kot edini objektivni kriterij v raziskavi je Šturm upošteval dejstvo, da ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnimi akti. Ker je izčrpanost pravnih sredstev ključen pogoj za obravnavo ustavne pritožbe, so njen predmet praviloma odločitve vrhovnega sodišča oziroma tudi višjih sodišč ali upravnega sodišča. Kršitev je torej lahko nastala že z nižjimi sodbami.
»V času med 2004 in 2013 je tako človekove pravice kršilo 442 sodišč in 1200 sodnikov,« je povedal dr. Šturm in dodal, da je trenutno v Sloveniji zaposlenih 915 sodnikov.
Kot je še pojasnil, do imen in priimkov sodnikov, ki so odločali v omenjenih zadevah, ni mogoče priti, saj so sodbe, objavljene na spletu, anonimizirane. Izrazil je še prepričanje, da bi morale biti sodbe v neokrnjeni obliki odprte za javnost, odprava anonimizacij sodb sodišč pa bi prispevala k dvigu kakovosti slovenskega sodstva. »Potem je mogoče tudi po objektivnih kriterijih določati uspešnost sodnikov, kar je podlaga za napredovanje,« je dodal dr. Šturm.
Izpostavil je še vprašanje ali lahko odločitve sodišč vplivajo na oblikovanje politične volje volilnega telesa. »V svobodni demokratični družbi mora biti to svobodno, zagotovljena mora biti najvišja možna mera ustavnega pravila svobodne politične volje,« je poudaril dr. Šturm.
Spregovoril je še o tem ali je kritika pravosodja dopustna in med drugim povedal, da so se v zadnjih 30 letih pogledi na to vprašanje zelo spremenili. »Evropsko sodišče za človekove pravice je vzpostavilo dosledno drugačno doktrino,« je povedal dr. Šturm in dodal, da je »kritika sodišč možna, lahko je celo zelo ostra.«
Klemen Jaklič, dvojni doktor pravnih znanosti ter predavatelj prava in etike na Univerzi Harvard, pa je v nadaljevanju seje spregovoril o prepotrebnem občutku za svobodo. Povedal je tudi, da je izražanje kritike sodstva pogoj za napredek pravne države in da je takšna kritika zaželjena.
Glede procesa v primeru patria pa je dejal, da je »popolnoma nedopustno, da se proces pojavlja vedno pred volitvami, tudi iz vidika pravice do svobodnih in poštenih volitev.«
»Volilna pravica , tako aktivna kot pasivna, ima osrednjo mesto v ustavi, saj se brez nje vse poruši. V sistemskem smislu je pravica vseh pravic,« je bil jasen dr. Jaklič.
Povedal je tudi, da je imelo vrhovno sodišče in ustavno sodišče možnost, da odloči in omogoči svobodno oblikovanje politične volje, a do tega ni prišlo, zato gre za resen poseg v pravice, vključno s kršitvijo pravice do učinkovitega pravnega varstva. »To bo zagotovo vplivalo tudi na odločitev na ESČP,« je še dodal dr. Jaklič. Opozoril je tudi, da tako tudi nedeljske volitve ne bodo legitimne in demokratične, ne glede na rezultat.
Predsednik Odbora 2014 dr. Damir Črnčec pa je zbranim povedal, da lahko vidimo vedno več zlorab v pravu. Prav zato se mora po njegovem mnenju »stvar obrniti, imena sodnikov morajo postati javna, prav tako obravnave.« Omenil je še javnost premoženja sodnikov in osebno odškodninsko odgovornost.
Povedal je, da si Odbor 2014 prizadeva za naslednje cilje:
1. Poziv k sprejemu takojšnje odločitve Vrhovnega sodišča o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo in prenehanje manipuliranja predsednika Vrhovnega sodišča v zvezi s tem.
2. Odprava neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria. Na to so opozorili ustavni sodniki v ločenih mnenjih in mnogi eminentni domači in tuji pravniki. Prav tako je Ustavno sodišče, ko je zadevo zavrglo, dalo jasno usmeritev, ki jo očitno predsednik Vrhovnega sodišča ignorira. Zato pozivamo vse Vrhovne sodnike in vsakega posebej, da odločijo hitro.
3. Dejanska vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države. Zapiranje vodje opozicije v zapor tri tedne pred volitvami v Državni zbor Slovenijo postavlja ob bok Belorusiji in Severni Koreji, in ne razviti, demokratični Evropi.
Tudi član Odbora 2014 Aleš Primc je izrazil potrebo po tem, da se čimprej spodbudi razpravo o stanju v pravosodju. »Kje v tej državi se sploh lahko govori o zlorabah v pravosodju, brez da bi nas obsodili, da gre za napad na avtonomnost?« je zbrane vprašal Primc in dodal, da »naša sodišča znajo delati zelo hitro, če to le želijo.«
V nadaljevanju je spregovoril še poslanec SDS dr. Vinko Gorenak in poudaril, da je »do sodbe v zadevi Patria odklonilna vrsta uglednih ustavnih sodnikov in pravnih strokovnjakov,« poslance koalicije pa je pozval, da naj se ne skrivajo, saj tako nikoli ne bo prišlo do dialoga o pomembnih temah, kot so povojna grobišča in stanje v sodstvu. Izrazil je prepričanje, da Slovenija potrebuje ustavno reformo pravosodja. »Današnje sodstvo pa po moji oceni deluje politično. Gre za levo politiko,« je bil jasen dr. Gorenak in dodal, da bi morali i zvesti vse, kar piše v zakonu o sodniški službi iz leta 1994: »Sodniki, ki so kršili človekove pravice ne morejo imeti trajni mandat.
Poslanka Sonja Ramšak je v svojem nastopu izrazila prepričanje, da mnogi pravosodni postopki prav vpijejo po spremembah. Povedala je tudi, da se na njo v poslanski pisarni obračajo ljudje, ki se jim dogajajo krivice v sodnih postopkih, zato je tudi sama začela hoditi na obravnave, kjer lahko v živo vidi konkretne probleme. »Nihče me ne bo prepričal, da ne govorim o napakah v pravosodju,« je še povedala Ramšakova.
Tudi poslanec Franc Breznik je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja vpravosodju in poudaril, da smo globoko zabredli zaradi štirih monopolov, ki so ostanek prejšnjega režima:
1. Medijski monopol
2. Indoktrinacija ljudi
3. Gospodarski monopol
4. Sodni monopol
»Ti monopoli nam preprečujejo gospodarski napredek in tržno gospodarstvo,« je bil kritičen Breznik in dodal, da bi s spremembami na tem področju vplivali na blaginjo vseh državljanov.
Ob koncu razprav je predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl podala predlog sklepa, o katerem pa niso mogli glasovati, saj so bili zaradi neudeležbe koalicijskih poslancev nesklepčni. Kršitve človekovih pravic očitno ne zanimajo tudi drugih vabljenih, saj so se opravičili tako predsednik republike Borut Pahor, kot tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, neudeležbo Branka Masleše pa je sporočilo kar vrhovno sodišče.
Kljub temu predlog sklepa objavljamo v nadaljevanju.
PREDLOG SKLEPA
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ocenjuje, da se sodna veja oblasti s svojim delovanjem pred predčasnimi volitvami v Državni zbor 2014 vmešava v oblikovanje in sestavo zakonodajne in posledično izvršilne oblasti, saj z nespoštovanjem postopkov in kršenjem človekovih pravic v procesu Patria načrtno onemogoča enakopravno udeležbo političnih akterjev in političnih strank v volilni kampanji, s čimer se volivcem onemogoča svobodna izbira in s tem (zavestno) neposredno vpliva na izid, legitimnost in poštenost parlamentarnih volitev.
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti opozarja na Zavezo sodstva in vlade slovenskim državljanom z dne 4. 6. 2013, s katero se je sodstvo zavezalo, da bo pri izvajanju poslovnih procesov ravnalo z določenimi upravljavskimi načeli (str. 3, točka C. Ukrepi sodstva) med drugimi: a) vsaka zadeva je v najkrajšem času deležna individualne pozornosti in b) individualna pozornost je sorazmerna z naravo in zahtevnostjo zadeve.
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti zato od sodne veje oblasti in njenega vrha pričakuje, da bo v navedeni zadevi odločilo brez odlašanja.