Revija Reporter
Slovenija

Vozi desno, prehitevaj levo! (VIDEO)

Reporter

18. okt. 2019 11:50 Osveženo: 11:58 / 18. 10. 2019

Deli na:

Z namenom prispevati k večji prometni varnosti in ozaveščati voznike o pravilni vožnji po avtocesti, je Agencija za varnost prometa danes v sodelovanju s Policijo, Darsom, Zavodom Reševalni pas in raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom predstavila skupno akcijo »Vozi desno, prehitevaj levo!«. Agencija bo voznike na avtocestnih počivališčih po vsej Sloveniji ozaveščala z zloženkami »Vozi desno, prehitevaj levo!« ter jih na bencinskih servisih razdeljevala tudi ob nakupu vinjet od decembra dalje. Skupaj bodo razdelili 45.000 zloženk.

Agencija za varnost prometa želi z akcijo »Vozi desno, prehitevaj levo!«, voznike ozaveščati  o pravilni vožnji po avtocesti. S tem namenom so skupaj s Policijo, Darsom, z Zavodom Reševalni pas in raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom pripravili skupno akcijo, s katero voznike pozivajo k pravilni vožnji pa avtocesti, z namenom, da bo promet po avtocesti potekal bolj tekoče in predvsem varneje. Avtocesta velja za najvarnejšo cesto, ki ima glede na število vozil in prevoženo razdaljo manj nesreč kot ostale ceste. Toda vse več voznikov uporablja levi prometni pas za vožnjo po avtocesti, pri tem pa pozabljajo, da je ta namenjen zgolj prehitevanju. Zaradi neupravičene uporabe levega prometnega pasu se hitrost vseh voznikov posledično zniža, v času prometnih konic pa se promet večkrat celo ustavi. Pretočnost prometa tako postaja slabša, hitrost vseh vozil pa se posledično zmanjša, kar vodi do zastojev in povečuje tveganja nevarnosti naleta vozil.

Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa je izpostavila: »Danes v Agenciji, skupaj s Policijo, Darsom in Zavodom reševalni pas, začenjamo z akcijo »Vozi desno, prehitevaj levo!«. Gre za prvo tovrstno akcijo pri nas, ki je odziv na aktualne razmere na naših avtocestah. Namen akcije je opozoriti voznike, da je prehitevali pas na avtocesti namenjen zgolj in samo prehitevanju, vozni pa vožnji. Z akcijo želimo doseči, da bodo vozniki odgovornejši, naše avtoceste pa varnejše in bolj pretočne.«

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, GPU, je poudaril: »Policija tako kot večina uporabnikov avtocest opaža, da vozniki pogosto vozijo kar po levem prometnem pasu in se ne vračajo na desni pas. Zato se velikokrat zgodi, da je prometni tok na desnem pasu hitrejši, kar voznikom povzroča težave, saj se zmanjšuje pretočnost prometa in nastajajo zastoji. Med udeleženci pa se pojavi tudi nekaj slabe volje, kar lahko vpliva na bolj nestrpno vožnjo. Vse to  zmanjšuje varnost udeležencev cestnega prometa.

Vztrajanje na prehitevalnem pasu, ko bi se voznik moral umakniti nazaj na voznega, je značilno zlasti v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, ko se vsem mudi v službo ali domov in so prepričani, da bodo tako prej prispeli na cilj. Zato znova poudarjamo, da je vožnja po levem prometnem pasu, ko voznik ne prehiteva nobenega vozila, prepovedana. Za vožnjo je namenjen desni prometni pas. V Policiji podpiramo aktivnosti, s katerimi se poskuša vplivati na udeležence cestnega prometa, da upoštevajo to pravilo, saj lahko s tem izboljšamo pretočnost prometa, zmanjšamo zastoje in slabo voljo, s tem pa tudi povečamo varnost na naših avtocestah.«


VSI VOZNIKI Z NAČINOM VOŽNJE VPLIVAJO NA PRETOČNOST IN VARNOST PROMETA

Z vožnjo po avtocesti lahko prihranimo veliko časa. Pogosto pa pozabljamo, da lahko z načinom vožnje vplivamo na to, kako bo potekal promet po avtocesti. Ta bo bolj tekoč in predvsem bolj varen predvsem s pravilno izvedenimi manevri prehitevanja in vračanja na desni prometni pas.

Na Agenciji želijo voznike spomniti, da pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov. Desni prometni pas je namenjen vožnji (vozni pas), levi prometni pas pa prehitevanju (prehitevalni pas). Prehitevanje po desnem prometnem pasu je prepovedano! Prav tako je prepovedana vožnja po levem prometnem pasu, ki je namenjen izključno prehitevanju. 

Pred prehitevanjem vozila se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa prehiteti brez oklevanja. Po končanem prehitevanju se mora čim prej vrniti na desni prometni pas. Vožnja po levem prometnem pasu je lahko nevarna tudi zaradi morebitnega srečanja z vozilom, ki po avtocesti vozi v napačno smer.

Agencija za varnost prometa izpostavlja, da se v prometnih konicah promet pogosto zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru lahko kolona vozil na desnem prometnem pasu vozi hitreje od kolone vozil na levem prometnem pasu. To namreč ne šteje za prehitevanje.

Mag. Nataša Kovše, specialist področja v Službi za upravljanje prometa in prometne varnosti, DARS, d. d.: »V družbi DARS, d. d., ocenjujemo, da je ustrezna uporaba voznih pasov na avtocestah in hitrih cestah zelo pomembna, saj ob upoštevanju drugih prometnih pravil prispeva k pretočnosti in varnosti v prometu. Uporaba voznega (desnega) pasu v normalnih prometnih obremenitvah je pravilna in varnejša kot vožnja vozil po prehitevalnem pasu, pri čemer je vozni pas nezaseden. Pomembno pa je poudariti, da v pogojih izredne gostote vozil (jutranje in popoldanske prometne konice) vozniki nimajo možnosti vračanja s prehitevalnega na vozni pas. Priporočilo, naj se (prvenstveno) uporablja vozni pas, je torej pomembno uporabljati pri zmerni gostoti prometa oziroma takrat, ko je to možno.«


KAJ SO FANTOMSKI ZASTOJI IN KAKO JIH PREPREČIMO?

Do pojava fantomskih zastojev prihaja predvsem v času prometnih konic. Takrat hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade. Zato morajo vozniki večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu za tem pa spet voziti tako, kot da se ni nič zgodilo. Tako lahko v samo pol minute obstane kar 100 vozil. Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost.

Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji. To pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil – torej da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil. V zadnjih petih letih je zaznati trend povečanja števila naletnih trčenj na avtocestah, ki so lahko tudi posledica fantomskih zastojev. Lansko leto se je na avtocestah pripetilo 515 naletnih trčenj od skupaj 1.956 prometnih nesreč oz. 26 % (512 od 1.778 v 2017, 449 od 1.781 v 2016, 387 od 1.748 v 2015 in 403 od 1.820 v 2014).

»Pred nami sta dve možnosti. Lahko se prepustimo malodušju in v koloni nesrečni nergamo, se jezimo in izgubljamo živce, lahko pa stvar vzamemo v svoje roke. Potovalni čas lahko hitro in za nič davkoplačevalskega denarja skrajšamo že zgolj s spremenjenim vozniškim slogom. Enkrat smo že dokazali da se da, zdaj je čas, da to postane vsakdanjik. Realnost naše jutranje in popoldanske avtoceste je namreč ta, da se lahko vsi skupaj potrudimo in se peljemo tekoče, manj stresno in bolj ekonomično na primer 60 km/h ali pa se ob zaletavi vožnji nihče ne bo peljal 90 km/h, saj se bomo prej ali slej znašli v zastoju, ki bi se mu lahko izognili,« je dodal Andrej Brglez, raziskovalec trajnostne mobilnosti.

OB VSAKEM ZASTOJU USTVARIMO REŠEVALNI PAS!

Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas je na novinarski konferenci izpostavil pomen reševalnega pasu: »Vzpostavitev reševalnega pasu ob VSAKEM zastoju lahko odloča o preživetju poškodovane ali kritično obolele osebe. Slovenci smo intenzivno ozaveščanje v zadnjih šestih letih dobro prenesli na ceste, pa vendar več kot polovica zastojev ni pravilno formiranih in onemogočajo neoviran prehod intervencijskim službam. Vsak voznik se mora zavedati, da lahko hitimo na pomoč ravno nekomu od njihovih bližnjih ter da premik z vozilom na skrajno levo ali desno stran avtoceste ne stane nič, lahko pa reši življenje.«

Agencija želi s partnerji vse voznike znova spomniti na pomen ustvarjanja reševalnega pasu. Ta mora biti dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čimbolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čimbolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Pri reševanju življenj je pomembna vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega.

Oglejte si zloženko Vozi desno, prehitevaj levo ter videoposnetka Vozi desno, prehitevaj levo in Fantomski zastoji