Lindav, ki je bil z mesta direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) razrešen aprila lani, je uvodoma poudaril, da je svoje delo v policiji, kjer je zaposlen 31 let, vedno opravljal strokovno, zakonito in nepristransko.
Pred člani preiskovalne komisije je nato pojasnjeval okoliščine njegove razrešitve. Izpostavil je, da takratni generalni direktor policije Anton Travner v času njunega sodelovanja ni izrazil nobene kritike na račun njegovega dela ali dela njegove službe.
Aprila pa mu je Travner v pogovoru sporočil odločitev, da ga zamenja. "Ko sem ga vprašal po razlogih, je rekel, da je to pač njegova odločitev. Ko sem rekel, da temu ne verjamem, je rekel, da je tako naročilo politike in da tega nikoli in nikdar več ne bo ponovil," je navedel Lindav. Na poizvedovanje predsednika komisije Rudija Medveda (LMŠ) je dodal, da ni omenil nobenega konkretnega imena.
Kasneje je Lindav izvedel, da je Travner na dan primopredaje poslov svoji predhodnici Tatjani Bobnar omenjal, da je edini pogoj za prevzem funkcije v. d. generalnega direktorja menjava Darka Muženiča na mestu direktorja Nacionalnega preiskovalne urada (NPU) in njega.
Prav tako je naknadno izvedel, da je Travner tudi Droletovi potrdil, da gre v primeru njegove menjave za željo politike. Kot razlog za to željo pa vidi njegovo prisotnost ob nenapovedanem nadzoru komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na policiji februarja lani, predvsem pa pripomb, ki so jih kot policija z njegovim podpisom nato dali na zapisnik. Takratni podpredsednik Knovsa Žan Mahnič (SDS) je ob nadzoru pojasnjeval, da so preiskovali sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki so se pogajali o morebitni novi koaliciji.
Lindav je danes odgovarjal tudi na Medvedova vprašanja o namerah, da bi ga premestili na Finančno upravo RS (Furs). Kot je dejal, ga je vodja službe generalnega direktorja policije Boris Korasa obvestil, da bi se takratni v. d. direktorja Fursa Ivana Simič želel srečati z njim, saj da so zainteresirani za njegovo premestitev. Lindav je na srečanju s Simičem povedal, da nič ne ve o nameravani premestitvi, na čemer je bil Simič začuden in ugotovil, da zadeva očitno ni dorečena.
Po tem srečanju je Lindav direktorju policije Antonu Olaju napisal "pismo začudenja", ta pa mu je odgovoril, da ni od nobenega državnega organa dobil želje po premestitvi in da o tem ne ve nič. Lindav je o tem obvestil sindikat in prvič v karieri odšel na bolniško. Na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa je še pridobil seznam oseb z notranjega ministrstva, ki so prihajali na Furs, danes ga je tudi predložil komisiji.
Lindav je trenutno višji policijski svetnik v vodstvu GPU, kjer pa da ima zgolj dostop do svoje elektronske pošte in omejen dostop do operativnih informacij. Poleg tega je bil tako kot Droletova imenovan v delovno skupino za migracije, ki jo je ustanovil nekdanji direktor policije Andrej Jurič. Po oceni Droletove je bila v komisijo imenovana kot kazen za dosedanje delo.
Droletova, z dolgoletnimi izkušnjami dela v službi za odnose z javnostmi tako na notranjem ministrstvu kot na policiji, ob tem "z žalostjo ugotavlja, da je policija izgubila del ugleda, ki si ga je težko pridobila". Po njeni oceni je tu rezultat neprimerne komunikacije, ki se je spremenila na podlagi odločitev in usmeritev samega vodstva policije ter je bistveno bolj avtoritativna.
Glede njene menjave je povedala, da Travner takoj po nastopu funkcije ni imel pripomb na njeno delo. "Povedal je, da si ne more želeti boljšega strokovnjaka na tem delovnem mestu, kot sem jaz," je navedla. Nato jo je na prvi dan mandata s polnimi pooblastili odstavil z mesta vodje službe za odnose z javnostmi.
Kot razlog je po njenih besedah navedel, da je že predolgo na tem delovnem mestu. Na njeno dodatno poizvedovanje pa je navedel, da ji je v preteklosti moral popravljati odgovore na novinarska vprašanja. "Nato je sam dodal, da to ni politična menjava. Najbrž zato, ker mi je pred dvema mesecema potrdil, da je za menjavo Lindava prišlo naročilo z Gregorčičeve," je povedala. Dodala je še, da ji je kasneje njun skupni prijatelj povedal, da mu je Travner v pogovoru zaupal, da "Vesna mora iti".
Po njeni oceni je bila najbrž zamenjana zato, ker je znana po tem, da svoja stališča vedno zagovarja, ne glede na to, katera politična stran je na oblasti. "Policija mora delati strokovno, zakonito, politično nevtralno, sama menim, da je veliko bolje, če deluje tudi transparentno," je poudarila. Trenutno Droletova dela v sektorju za policijska pooblastila in preventivo.
Komisija je danes zaslišala še kriminalista Mitjo Nerata, ki je bil pred prihodom na NPU zaposlen na celjski policijski upravi, kjer je med drugim vodil preiskavo v zadevi Teš 6. Uvodoma je zatrdil, da o vplivanju politike na delovanje policije ne ve nič. Zatrdil je, da se mu v njegovi 20-letni karieri v policiji še ni zgodilo, da bi kdo vsebinsko vplival na preiskavo. Prav tako tega še ni zasledil v petih mesecih, odkar je na NPU.
Na NPU je Nerat pooblaščen za nadomeščanje kriminalista Igorja Kekca, ki vodi preiskavo glede suma pri nabavi zaščitne opreme, v kateri je osumljen tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Poudaril je, da o tej preiskavi ne ve nič in da zato tudi ni konflikta interesov v tem, da je še vedno v stiku z nekdanjo sodelavko, ki je trenutno zaposlena v Počivalškovem kabinetu.
Na vprašanje članov komisije je potrdil, da se je po tistem, ko je prišel na NPU, srečal z notranjim ministrom Alešem Hojsom. Ta ga je poklical v pisarno, da bi nekemu gospodu pomagal z nasvetom o prijavi neke zadeve. Del članov je močno začudilo, da se je minister po nasvet direktno obrnil na kriminalista, in so želeli izvedeti več podrobnosti o tem srečanju. Nerat jih je pojasnjeval na zaprtem delu seje.
Kot zadnji je danes pričal Franc Pavlin, ki je, kot je pojasnil, policijo po več kot treh desetletjih zapustil prostovoljno. Zadnjih 13 let je sicer vodil sektor za notranje preiskave in integriteto, kjer so dolga leta vzpostavljali kakovosten sistem, ki so ga kot vzornega prepoznali tudi v tuji strokovni javnosti. Kot je poudaril, lahko samo špekulira, ali za številnimi kadrovskimi menjavami stoji politika ali morda interesne skupine, saj dokazov za to nima. Bil je pa kritičen do imenovanja posameznikov na vodilna mesta brez ustreznih kompetenc in brez strokovne avtoritete.
