Film Lahko noč, mamica si je nagrado prislužil za zgoščeno kompleksnost pripovednosti, osvežujoče samozavesten pristop h kritiško zapostavljenemu žanru grozljivke, za posredovanje hkratnih dvoumnosti in izjemno igro protagonistov, je v obrazložitvi zapisala žirija.
Na spletni strani festivala je film označen kot "srhljivo popotovanje po stranpoteh človeškega vedenja". Kot je za STA dejal režiser, je tak način pripovedovanja filmskih zgodb tisti, ki je blizu tako njemu kot Franzovi. Sam tudi meni, da je srhljivka tista, ki gledalca najmočneje potegne v film, saj je ob njej težko ostati neprizadet. Zato je po njegovem prepričanju srhljivka dober način za ukvarjanje s pomembnimi temami. Ob tem dodaja, da, večja, kot je povezava z resničnim življenje, močneje srhljivka učinkuje na gledalca.
Nagrado FIPRESCI svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev je prejel film Mrhovinar ameriškega režiserja Joela Potrykusa. Kot je dejal za STA, mu nagrada pomeni veliko. "Vem, da verjetno nikoli ne bom deležen nagrade občinstva, saj so moji filmi tako polarizirajoči, da jih ima občinstvo ali resnično rado ali pa jih sovraži, zato nagrade občinstva niti ne pričakujem," je dejal in dodal, da tudi sam piše filmske kritike, zato filme dela bolj z občutkom kritika kot gledalca.
Mrhovinar je, kot je dejal, tudi odziv na hollywoodske filme, v katerih običajno nastopajo super junaki ali vilini, saj v resničnem življenju ni tako. Liki v njegovih filmih se vedno občutijo kot resnični, z vsemi pozitivnimi in negativnimi platmi. "Hotel sem ustvariti like, ki bi jih občinstvo občutilo kot poštene in verodostojne. Če jih vzljubi, je dobro, razumem pa tudi, če jih ne mara. Za to mi je vseeno. Važno je samo, da razume, od kod prihajajo in zakaj reagirajo, kot reagirajo," je dejal Potrykus.
Dodal je: "Moji liki so majhni ljudje, to niso velike osebnosti, so običajni ljudje, ki se trudijo nekako preživeti. ... Sporočilo mojih filmov pa je univerzalno, je veliko večje od formata mojih likov."
Nagrada za najboljši kratki film je pripadla filmu Roke proti nebesom Ulrike Putzer in Matthiasa van Baarena, ki prikazuje množico oboževalcev, čakajočo na smučarsko legendo in pevca Hansija Hinterseerja. Kot je Putzerjeva povedala za STA, ju je z van Baarenom zanimalo predvsem, kaj množico pritegne na takšen dogodek, na katerem se zbere 10.000 ljudi. Kot je poudarila, ju ni zanimal Hinterseer kot oseba, ampak gibanje množice.
"S svojim pronicljivim, vendar nikakor obsojajočim prikazom privržencev kulta ter s premišljeno in natančno uporabo filmskih sredstev, ki posebej poudarjajo zvok, nam avtorja omogočita vpogled v dogodek, obenem humoren in grozljiv, ter nas opominjata, da vera v najširšem pomenu besede lahko prevzame številne nevarne oblike," je zapisano v obrazložitvi nagrade.
Posebno omembo mednarodne žirije za kratke filme si je prislužil kratki film Kokoška Une Gunjak, občinstvo pa je prepričal film Čarlijeva dežela Rolfa De Heera, ki je prejel nagrado zmaj.
Večer je povezoval igralec Bojan Emeršič. Kot je povedal, so letos na Liffu našteli okoli 46.000 obiskovalcev.
Projekcije Liffa se bodo še do poznih nedeljskih večernih ur vrstile v Ljubljani in Mariboru, v ponedeljek pa bosta v Cankarjevem domu še projekciji nagrajenih filmov Mrhovinar in Lahko noč, mamica.