Vladni bombonček za župane: občine v volilno leto z višjo povprečnino

Po dvigu na 623,96 evra v letu 2020 je povprečnina na prebivalca lani znašala 628,20 evra, za letos je določena v višini 645 evrov. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše občine iz dviga povprečnine še nikoli niso imele toliko denarja kot zdaj, vlada pa jih obravnava resno kot dejavnika razvoja.

Pričakovati je, da bodo projekti, ki potekajo ali so še načrtovani v občinah, tudi pomembna tema predvolilnega dogajanja na lokalni ravni. Na to računajo zlasti tisti aktualni župani, ki bodo šli v boj za nov mandat. Če se bodo ponovile izkušnje preteklih let, bo takih precej. Na prejšnjih lokalnih volitvah jih je na primer med 212 funkcijo ohranilo kar 144.

Redne lokalne volitve, na katerih volivke in volivci v občinah izbirajo župane in člane občinskega sveta, potekajo vsake štiri leta. Za dan volitev je določena tretja nedelja v novembru. Kjer v prvem krogu noben od županskih kandidatov ne prejme zadostne podpore, pa štirinajst dni zatem sledi še drugi krog. Volivci se bodo tako na volišča odpravili letošnjega 20. novembra in nato v nekaterih občinah še 4. decembra.

Tako kot leta 2018 se bo sicer tudi na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo osme po vrsti v samostojni Sloveniji, odločalo v 212 občinah. Državni zbor namreč pred dobrim mesecem ni sledil pobudi za ustanovitev še ene, Občine Golnik, ki bi se izločila iz Mestne občne Kranj, in je razpis referenduma za ustanovitev nove občine zavrnil. Se je pa z novembrsko odločitvijo državnega zbora dosedanjim 11 mestnim občinam pridružila še ena, občina Krško.

DZ pa je nekoliko posegel tudi v zakonodajo, ki ureja financiranje občin. Potem ko se je z začetkom lanskega leta začel uporabljati zakon o finančni razbremenitvi občin, je DZ tik pred iztekom leta sprejel še novelo zakona o financiranju občin. Ta med drugim prinaša jasnejšo ureditev namena dodeljevanja sredstev, ki pripadajo občinam z romskimi naselji, ter dopolnjuje nabor nalog skupnih občinskih uprav s področjem informatike.

Novela posega še v člen, ki določa način izračunavanja deležev sredstev občin za uravnoteženje razvitosti. Sam način izračuna višine sredstev se sicer ne spreminja, odpravlja pa se pomanjkljivo pojasnilo posameznih sestavnih delov enačbe za izračun.

Glede na dogajanje v zadnjih mesecih pa si očitno nekateri od županov želijo vstopiti tudi v politiko na državni ravni. Tako nekateri že govorijo o možnosti kandidature za poslance na aprilskih državnozborskih volitvah. Hkratnega opravljanja obeh funkcij - županske in poslanske - jim sicer leta 2011 sprejeta zakonodaja ne omogoča. In tudi zadnjemu predlogu državnega sveta za odpravo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, ki je še v parlamentarni proceduri, po vsaj za zdaj izraženih stališčih večina poslanskih skupin ni naklonjena.