Ob prevzemu poslov na posameznih ministrstvih nova vlada zahteva natančne in celovite podatke o stanju resorjev. Tako v dvostranskem dokumentu v 17 točkah poleg finančnih bilanc, morebitnih sodnih postopkov in povzetka dela v preteklem mandatu novi oblastniki zahtevajo tudi seznam na novo zaposlenih med letoma 2008 in 2012. Na ministrstvih morajo navesti še, od kod so ti kadri prišli oziroma na katero delovno mesto so bili prerazporejeni, piše Delo.
Novi direktor Urada vlade RS za komuniciranje Anže Logar je za Delo povedal, da je to ustaljena praksa pri menjavi oblasti in da je imela enake zahteve pred tremi leti tudi Pahorjeva vlada. "Nikakor ne," za časnik zatrjuje Logarjev predhodnik Darijan Košir, "gre za enako prakso kot leta 2004. Pahorjeva vlada takšnih podatkov ni nikoli zahtevala". Dodaja, da so se nekateri odhajajoči ministri, na katere je bila pred primopredajo naslovljena omenjena zahteva, uprli in odločili, da tega ne bodo storili.
Koširjevo izjavo za današnje Delo pa negira sklep o primopredaji poslov na ministrstvih, ki ga je Pahorjeva vlada sprejela na prvi redni seji 22. novembra 2008. Sklepu je priložen vzorec primopredajnega zapisnika, ki vsebuje seznam potrebnih poročil o delu ministrstev v obdobju 2004-2008.
Na seznamu poročil je navedeno tudi poročilo s področja kadrovskih zadev, ki naj med drugim vsebuje seznam vseh na novo zaposlenih v obdobju od 3. decembra 2004 do 20. novembra 2008 po organizacijskih enotah ter podatke, od kod so na novo zaposleni prišli oz. s katerega delovnega mesta oz. na katero delovno mesto so razporejeni.
Naknadno je urad vlade za komuniciranje danes na spletni strani vlade objavil faksimile obeh primopredajnih zapisnikov, iz katerih je razvidno, da sta zapisnika identična ter da je bilo treba že ob primopredaji leta 2008 v skladu s 14. točko zapisnika pripraviti tudi seznam na novo zaposlenih v obdobju od 3. decembra 2004 do 20. novembra 2008 po organizacijskih enotah.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar v takšnem seznamu ne vidi nič spornega, saj gre za informacije javnega značaja. "Zdi se mi celo prav, da ena vlada nadzira drugo. Število javnih uslužbencev se namreč kljub drugačnim obljubam pod vsako oblastjo poveča. Vprašanje pa je, kaj bo vlada s tem seznamom počela," je opozorila za Delo. Zbiranje takšnih podatkov lahko namreč pod krinko racionalizacije in varčevanja omogoča šikaniranje in odpuščanje ljudi, nenaklonjenih vladajoči politični opciji. Logar je takšne namene sicer zavrnil, poroča Delo.
Pirc Musarjeva je tudi decembra 2008 za STA dejala, da seznam na novo zaposlenih na ministrstvih v obdobju prejšnje vlade, ki ga je ministrom naročila Pahorjeva vlada, zakonsko ni sporen, sporno pa bi bilo, če bi podatki o uslužbencih, ki so v javni sektor prišli iz zasebnega, prišli v javnost.