Objavljamo vladno izjavo; pregled dela ministrstev na TEJ POVEZAVI:
Zagotavljanje finančne vzdržnosti in spodbujanje gospodarske rasti sta bila osrednja cilja prvega polletja vlade premierja Janeza Janše. Ministri so se soočili s primanjkljajem proračunskih sredstev na postavkah ministrstev ter nerealnim proračunom za leto 2012. Potrebno je bilo takojšnje ukrepanje – sprejem nujnih varčevalnih ukrepov ter rebalans proračuna za leto 2012. Vzporedno s tem je potekala priprava ukrepov za spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje pogojev za izboljšanje konkurenčnosti našega gospodarstva.
Že v marcu je vlada sprejela 1. paket za spodbujanje gospodarstva. S tem paketom je davčno razbremenila podjetja, dodatno pa je uvedla tudi neomejeno 40 % investicijsko olajšavo za spodbujanje podjetij in samostojnih podjetnikov k investiranju in doseganju višjih dodanih vrednosti ter posledično boljše konkurenčnosti. Povečale so se tudi olajšave za raziskave in razvoj, s čimer je dala vlada investitorjem jasen signal, da podpira družbo razvoja in znanja. Predsednik uprave Krke d.d., enega najuspešnejših slovenskih podjetij, je ob sprejetju tovrstnih ukrepov dejal, da investicijsko okolje »verjetno ni bilo tako ugodno že leta.«
Konec junija je sledilo sprejetje 2. paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga sestavlja 16 področnih zakonov za oblikovanje podjetništvu prijaznejšega okolja ter zmanjšanje administrativnih ovir. Znotraj svežnja najdemo 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, vključno z odpravo administrativnih ovir in finančnimi razbremenitvami. Vlada bo v ta namen preko javnih razpisov razdelila 377,5 milijonov evrov, od tega 148,5 milijonov za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov evrov prek izvajanja javnih investicij. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je državni zbor nekatere ključne zakone iz omenjenega paketa že sprejel (npr. spremembe zakona o gospodarskih družbah, zakon o preprečevanju omejevanja konkurence itd). za jesen pa je predviden sprejem 3. paketa ukrepov, ki se loteva tudi nekaterih sistemskih sprememb pri oblikovanju večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Usklajevanje predlogov proračuna za leti 2013 in 2014 v okvirih, začrtanih v načrtu za uravnoteženje javnih financ, je naslednji velik zalogaj. Vztrajanje pri uravnoteženju proračuna ter zniževanju stroškov države sta pomembna dejavnika pri ohranitvi kredibilnosti države v mednarodnem okolju. Ocene mednarodnih bonitetnih agencij pritrjujejo stališčem vlade, da je treba ukrepati hitro. Politično soglasje o nujnosti in smeri ukrepanja je eden od predpogojev za ponovni zagon gospodarskega cikla ter za povrnitev zaupanja mednarodnih trgov. V tem pogledu sta ključna ukrepa čim prejšnji zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in sprejetje zakona o ustanovitvi državnega holdinga skupaj z ukrepi za sanacijo bančnega sistema.
Temu mora slediti sprejem strukturnih reform, kar bo mednarodnemu okolju dalo močan signal, da Slovenija k reševanju nastalih razmer pristopa aktivno in preudarno.
Kot je bilo že večkrat zapisano, težav, ki so se kopičile več let, ni mogoče odpraviti čez noč. Tudi zato je bilo sprejetje Zakona za uravnoteženje javnih financ ter na varčevalnih ukrepih temelječega rebalansa proračuna za leto 2012 eno ključnih dejanj preteklega polletja, pa vseeno le prvi korak na poti k okrevanju.