Da omenjeni člen zakona ni v skladu z ustavo, je ustavno sodišče soglasno odločilo 14. januarja. Ker pa samo ugotovitev neustavnosti ne bi odpravila težav, je v razsodbi določilo tudi način izvršitve odločitve. Odločilo je, da se v nepravnomočno končanih postopkih za družinskega člana lahko izjemoma šteje tudi drugega sorodnika begunca, ne le staršev, če so posebne okoliščine v prid združitvi družine v Sloveniji.
Na podlagi te odločitve sta razveljavljeni sodbi vrhovnega in upravnega sodišča, ki sta zavrnili pritožbo odrasle sestre somalijskega dekleta, ki že več kot štiri leta živi v Sloveniji kot begunka. Pritožila se je na odločitev notranjega ministrstva, ki je leta 2013 zavrnilo njeno prošnjo za združitev družine v Sloveniji, ker člen 16b zakona o mednarodni zaščiti sestre ne šteje med družinske člane osebe s priznano mednarodno zaščito.
Ustavno sodišče je v sodbi med drugim povzelo, da je zakonodajalec v zakonu naštel družinske člane, za katere lahko begunec uveljavlja združitev družine, in izključil vsako drugo obliko življenjske skupnosti, podobno primarni družini, ki bi jo bilo glede na specifične dejanske okoliščine konkretnega primera treba upoštevati.
Najstnica je po poročanju medijev trenutno v Etiopiji, kamor je pribežala iz Somalije. V vojni so ji ubili očeta in brata, na begu pa jo je zapustila še mati. Dekle je zdaj pri tujcih, ki so jo vzeli za deklo. Njena edina preostala družina je odrasla sestra, ki od leta 2010 kot begunka živi v Mariboru.
Vlada je že prejšnji teden odločila, da obstaja interes države iz humanitarnih razlogov, da begunka iz Somalije, ki se želi pridružiti svoji sestri v Mariboru, pride v Slovenijo. Sprejela je sklep, da dekletu izdajo dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji za pet let, notranjemu ministrstvu pa naložila, da začne postopek za izdajo tega dovoljenja, potem ko bo zunanje ministrstvo predložilo njeno izjavo, da želi prebivati v Sloveniji, in dokazilo, da so zagotovljena zadostna sredstva za njeno prebivanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje.