Odbor DZ za finance in monetarno politiko je na nujni seji z večino podprl mnenje zakonodajno-pravne službe, da trditve v zahtevah za ustavno presojo več členov zakona o davku na nepremičnine niso utemeljene. Člani odbora so sicer večinoma razpravljali o nepravilnostih, ki so se pokazale v obvestilih o informativno izračunanem davku.
"Napako je treba priznati, ko jo storiš. Tu je bila storjena," je dejal Brane Golubović (PS) in dodal, da je treba napake čim prej odpraviti. Ni ves zakon slab in ga potrebujemo, je dejal, a priznal, da je imela opozicija pri nekaterih opozorilih prav. Menil je, da se odločbe ne smejo izdajati, dokler podatki ne bodo nesporno urejeni.
V poslanski skupini PS so se po Golubovićevih besedah pogovarjali o rešitvah, da bi se vsa zemljišča za gradnjo stavb vrednotila kot nezazidana stavbna zemljišča, da bi se razmislilo o razlikovanju med rezidenčnimi in nerezidenčnimi nepremičninami, ter da se pretehta višina davčne stopnje za gospodarske družbe.
Jerko Čehovin (PS) je povedal, da naj bi vlada spremembe sprejemala že ta četrtek. Kaj vse bodo vključevale, še ni znano, naj bi se pa odpravilo razlikovanje med obdavčitvijo rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin ter med vrednotenjem zemljišč za gradnjo stavb in nezazidanih stavbnih zemljišč.
Matevž Frangež (SD) je dejal, da so bili v zmoti, ko so verjeli, da so podatki urejeni. Strinjal se je z oceno Franca Bogoviča (SLS), da gre za fiasko, da pa je treba tako oceniti tudi popis nepremičnin in množično vrednotenje. Poudaril pa je, da so zakon podprli kot del proračunskega paketa.
Frangež predlaga, da se odmera davka za nekaj mesecev prestavi in se da lastnikom zagotovi dovolj časa za urejanje podatkov.
Po besedah Marije Plevčak (DeSUS) je bil izvirni greh storjen pri popisu. Ocenila je, da so davčne stopnje neprimerne in nevzdržne. Po njenem mnenju bi bilo treba podaljšati rok za urejanje podatkov ali za letos znova odmeriti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Bogovič je ocenil, da gre za "fiasko zakonodajalca", in koalicijo pozval, naj ne vali krivde na druge, saj da se je vedelo, da evidence niso urejene. Izrazil je zadovoljstvo, da je ustavno sodišče dovolilo pripravo obvestil, da se vidi, "kakšna polomija je ta davek". Menil je, da bi morala vlada prevzeti politično odgovornost.
Po besedah Ivana Grilla (SDS) se je z obvestili pokazalo, da je vlada zavajala glede ocenjenega zvišanja davčne obremenitve iz naslova nepremičnin. Menil je, da ni težava le pri geodetski upravi, ampak v drugih evidencah, in da spremembe zakona o množičnem vrednotenju težav ne bodo rešile.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je dejala, da je treba ločiti med ustavnostjo zakona - vlada meni, da ni v neskladju z ustavo - in vprašanji, ki so se pokazala pri obvestilih o informativno izračunanem davku. Pri tem se je kot glavna težava pokazala opredelitev rezidenčnosti in zemljišč za gradnjo.
Glede teh zemljišč je pojasnila, da se različno vrednoti zemljišča za gradnjo stavb (ki so komunalno opremljena in je zanje mogoče takoj dobiti gradbeno dovoljenje) in nepozidana stavbna zemljišča (ki komunalno niso urejena). Občine so te podatke pošiljale šele nedavno, tako da so bili lastniki o spremembi vrednosti obveščeni šele s temi informativnimi izračuni.
Vlada spremlja zadeve in bo, če bo treba, predlagala spremembe, in sicer ali glede rokov ali načina vrednotenja, je povedala Vraničarjeva.