Finančni minister Janez Šušteršič je na novinarski konferenci po seji vlade potrdil, da poteka preiskava suma, da so določeni člani uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) morda v svojih javnih komunikacijah izdali tudi informacije, ki jih je obravnavala vlada pod oznako zaupno. Vendar pa ni vlada vložila te prijave, je zatrdil.
Če bi Goloba in Grašiča prijavila vlada, bi morala o tem odločati na kakšni seji in sprejeti ustrezen sklep, a tega ni storila, je dejal Šušteršič. Priznal pa je, da so preiskovalci obiskali tudi njega. Več o tem ni želel komentirati, saj meni, naj preiskovalci ocenijo, ali je res prišlo do kršitev zaupnosti.
Kot so sporočili iz AUKN, so se kriminalisti pri Golobu in Grašiču oglasili v ponedeljek. Pravijo, da je prijava vlade povsem neutemeljena, zato člana uprave resno razmišljata o potencialnih pravnih ukrepih zaradi krive ovadbe.
Ovadba se nanaša na odprto pismo poslancem v zvezi z možnimi scenariji lastniških sprememb ob dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB), ki sta ga podpisala oba člana uprave, medtem ko ga predsednica Dagmar Komar kot članica pogajalske skupine glede dokapitalizacije največje slovenske banke ni - podpisala je namreč zelo strogo in jasno zavezo k molčečnosti o postopku pogajanj o dokapitalizaciji.
Vlada po navedbah AUKN Golobu in Grašiču očita, da sta v pismu razkrila zaupne podatke iz vladnih gradiv, v agenciji pa zagotavljajo, da sta le analizirala javno dostopne podatke in javnost opozorila na možne scenarije pod določenimi predpostavkami, ki so izhajali iz javno objavljenih podatkov.
V AUKN zagotavljajo, da zaupnih podatkov, ki naj bi bili domnevno predmet razkritja, nikoli niso imeli v posesti ali na vpogled. O tem so obvestili tudi kriminaliste. Golob in Grašič prijavo razumeta kot enega v nizu pritiskov na neodvisno delovanje agencije.
Ob tem v AUKN pravijo, da so že od ustanovitve dalje "zaradi drže, ki se ne uklanja navodilom vlade, ker želi predvsem spoštovati veljavno zakonodajo, kodekse upravljanja in smernice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in ker zasleduje predvsem koristi družb in državljanov" sistemska motnja, "ki jo je potrebno nevtralizirati, da bi se ob trenutno zgodovinsko nizkih cenah državnega premoženja lahko odvilo nemoteno plenjenje premoženja vseh državljanov".