Mandatno volilna komisija za razrešitev šefov AUKN

Poslanci so predlog izglasovali z 11 glasovi za in enim proti. V opozicijskih vrstah so sicer manjkali poslanci Pozitivne Slovenije (PS), ki so se odločili za obstrukcijo seje.

Poslanec PS Jani Möderndorfer je namreč na začetku seje predlagal, da se ta prekine in da se na njeno nadaljevanje povabi Goloba in Grašiča. S tem bi komisija po mnenju poslanca omogočila soočenje vseh vpletenih in razrešitev nesporazumov ter argumentirano razpravo, ki bi poslancem omogočila korektno odločanje.

Njegovo mnenje je potrdil tudi poslanec Socialnih demokratov (SD) Janko Veber, ki je kot "še kako dobrodošlo" ali celo "nujno" ocenil, da bi bila oba člana uprave AUKN prisotna na seji. Predsednici komisije Sonji Ramšak (SDS) in vladi je očital, da DZ in javnost držijo v nevednosti, spomnil pa je še na to, da sta tudi Grašič in Golob sama izrazila željo, da bi sodelovala v razpravi.

Ramškova je sicer poudarila, da so se poslanci s stališči članov uprave AUKN lahko seznanili iz obsežnega pisnega gradiva, ki sta ga slednja naslovila na DZ. Poslanec Državljanske liste (DL) Rihard Braniselj pa je menil še, da poslanci ne sedijo v sodni dvorani, da bi organizirali soočenja. Ker do prekinitve seje ni prišlo, se je poslanska skupina PS odločila za obstrukcijo.

Finančni minister Janez Šušteršič, ki je v imenu vlade predstavil razloge za predlagano razrešitev, je znova izpostavil očitke: prestop pooblastil pri upravljanju kapitalskih naložb države glede na zakon, nestrokovno in nevestno opravljanje nalog, zlasti zaradi posredovanja dokumentov z neresnično vsebino in s potencialnimi zaupnimi podatki ter nekooperativno delo vodstva agencije.

Vlada sicer med konkretnimi primeri obema članoma uprave očita predvsem dve javni pismi; prvo sta naslovila na guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca ter ga v njem pozvala, da pristopi k ugotavljanju, ali posamezni člani nadzornih svetov bank ustrezajo zahtevam zakonodaje. Šušteršič je danes kot sporno med drugim izpostavil dejstvo, da člana uprave AUKN guvernerja pozivata k čemur koli. Banka Slovenije je neodvisna inštitucija, ki je odgovorna edino DZ, je spomnil.

Drugo pismo je potovalo na poslanske klopi, pa tudi v roke sindikatom in medijem, nanašalo pa se je na različne scenarije dokapitalizacije NLB. Šušteršič v tem primeru članoma uprave AUKN očita, da sta zadeve predstavila na "tendenciozen, predvsem pa na napačen način" ter da sta s pismom želela vplivati na odločitve DZ.

Izpostavil je nekatere navedbe iz pisma, ki so po njegovem mnenju strokovno povsem napačne, pa tudi problem zaupnosti. Grašič in Golob sta namreč po besedah ministra morda uporabila podatke iz sestankov, katerih vsebina je bila zaupna. Sicer pa člana uprave AUKN nista razpolagala s potrebnimi informacijami za svoje navedbe, na kar pa svojih naslovnikov nista opozorila. Poudaril je, da sta bila Grašič in Golob blizu temu, da bi s svojim delovanjem povzročila "resno gospodarsko škodo", kar pa "smo jo preprečili".

Veber je sicer vladi očital, da deluje po principu "diskreditacija in likvidacija". Predstavnike vlade pa je vprašal, zakaj vlada nasprotuje reviziji poslov v NLB, za katero se je zavzemala AUKN. Sicer je menil, da minister nima strokovnih argumentov, zakaj predlaga razrešitev. "Ima le političen argument, argument prikrivanja in obvladovanja kapitalskih naložb z neposrednim vmešavanjem politike".

Drugače je menil poslanec SDS Jože Tanko, ki je ocenil, da je minister podal "primerno in dovolj razumljivo razlago". Sam je menil, da je bil interes dveh članov uprave AUKN "javni in medijski linč tistih, ki imajo drugačen pogled na upravljanje s kapitalskimi naložbami države". Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Mihael Prevc je dodal, da je postopek "logična posledica dejanj krepke prekoračitve vseh posojil, ki sta si jih v zadnjem času privoščila člana uprave AUKN".

Mandatno volilna komisija je na koncu podprla predlog vlade s prepričljivo večino.

Golob je svoj in Grašičev zagovor podal na sredini novinarski konferenci. Na njej je zavrnil vladne očitke ter ocenil, da so ti "politično motivirani" in "nimajo nikakršne pravne ali vsebinske podlage".