"Primer, ko dekan poleg polne redne zaposlitve in raziskovalnih projektov honorarno poučuje na devetih dodatnih lokacijah in s tem zasluži stotisoče evrov", bi po navedbah sindikata "učinkoval kot groteskna karikatura, če ne bi bil resničen in če ne bi bil značilen za razmerja v slovenskem visokem šolstvu". Kot opozarjajo, medtem "množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi 'varčevanja' ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih".
V sindikatu se sprašujejo, ali je naključje, da je ministrstvo, ki ga po njihovih navedbah vodi ena največjih zaslužkaric v javnem sektorju, ravnokar predložilo predlog koncepta novega zakona o visokem šolstvu, ki bi zaposlene v visokem šolstvu izključil iz sistema plač javnih uslužbencev. Opozarjajo namreč, da bi lahko s tem ukrepom "dohodki redkih posameznikov poleteli v nebo, večina ostalih pa bi padla v prekarnost".
Izplačevanje omenjenih honorarjev v sindikatu vidijo kot posledico komercializacije v visokem šolstvu, ministričina "najnovejšo afero" pa kot "koristno svarilo" pred njo.
Omenjena "razprodaja recikliranega znanja v obliki izrednega študija" po njihovem ni edina oblika "zlorabe institucionalnega položaja, ki ga imajo javne univerze". "Opozarjamo tudi na številne pojave, ko se predstavniki institucionalne akademske elite s položajem v univerzitetni hierarhiji na etično sporne in koruptibilne načine okoriščajo kot zasebni svetovalci državnih oz. javnih ustanov. Vse te pojave omogoča zlasti privatizacija odločanja, ki jo skuša predlog koncepta zakona o visokem šolstvu še okrepiti," navajajo.
V visokošolskem sindikatu zato "težnje h korporativnemu upravljanju in privatizaciji dejavnosti univerz" odločno zavračajo, saj menijo, "da se morajo univerze vrniti k svojemu temeljnemu javnemu poslanstvu, ustvarjanju in posredovanju znanja". Edina pot k temu cilju pa je notranja demokratizacija univerz, pravijo.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč v četrtek razkrila, da so subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih 11 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali za več kot milijardo evrov neto. Pri tem se je na drugem mestu po prejemkih znašla ministrica za izobraževanje znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je prejela 636.068,98 evra.