Prvo srečanje državnikov ob Najevski lipi je bilo takoj po osamosvojitvi Slovenije, avgusta 1991. Takrat se je ob tej priložnosti zbralo več tisoč ljudi, z leti pa se je udeležba manjšala. "Mislim, da bi se veljalo potruditi in vrniti k tej tradiciji. Za narode in države, ki tradicijo imajo, so nekateri običaji znak pripadnosti skupnosti," je povedal Pahor.
Takšna srečanja so po njegovih besedah še posebej pomembna v kriznih časih. "Zdaj je čas, da si pomagamo, da smo opora eden drugemu. Seveda smo si različni, seveda mislimo drugače, in nič ni narobe, če si to tu tudi povemo. Ampak da si hkrati damo neko moralno zavezo, da si lahko tudi takrat, ko bo najtežje, zaupamo in verjamemo, da si bomo v pomoč, v solidarno oporo eden drugemu," je dejal.
Po njegovih ocenah Slovenci v zadnjih 23 letih nismo dovolj vlagali v takšne običaje, da bi ti pomagali v trenutnih časih. "Ko se znajdemo ali v zasebnem ali javnem življenju v težavah, imamo dve možnosti. Ena je, da malodušno ugotovimo, da ne moremo nič, in čakamo, kaj se bo z nami zgodilo. Druga možnost pa je, da rečemo, da se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, in tudi če v prvem koraku morda ne uspemo, se potrudimo, da storimo drugega in iščemo izhode," je pojasnil.
S srečanjem državnikov in državljanov pod lipo, ki ji zaradi ocenjene starosti več kot 700 let pravijo tudi mati vseh lip, želijo Črnjani ohraniti staro podeželsko navado, ko so se konec tedna, ponavadi ob nedeljah, veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah.
Na včerajšnjem srečanju, s katerim so počastili tudi dan državnosti, se je zbralo okoli 600 ljudi, med katerimi so bili župani okoliških občin, nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki tujih veleposlaništev v Sloveniji, predstavniki vojske in policije. Spričo prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitev se je pričakovalo več strankarskih veljakov, a je bilo med množico opaziti le Mira Cerarja (SMC) in Vlada Čuša (Zeleni Slovenije).
Po besedah gostiteljice, županje Črne Romane Lesjak je dogodek v prvi vrsti namenjen srečanju državnikov z ljudstvom. "Res bi bil skrajni čas, da ponovno najdejo stik z ljudmi, saj bi se morali že zdavnaj zamisliti nad njihovimi sporočili. Čas je, da naši predstavniki dojamejo, da so premalo med ljudmi in da so predstavniki vsega ljudstva in ne zgolj svojih volilnih okrajev," je poudarila.
Tako kot Pahor je izpostavila simboliko Najevske lipe, ki predstavlja srce Koroške, ki po njenih besedah ne sme biti pozabljena. "Zaradi svoje trdnosti, nezlomljivosti, kljubovanju času je vredna vsega spoštovanja in zmore vse," je dodala.
Najevska lipa, ki raste pri kmetu Najevniku na Ludranskem vrhu na nadmorski višini 1056 metrov, je domnevno zrasla iz 12 lip in je votla. Njen obseg v prsni višini je okoli 11 metrov, visoka pa je okoli 28 metrov.
Predsednik Pahor si je pred prihodom pod Najevsko lipo še ogledal most, ki ga je novembra 2012 pomagal graditi.