Sprašujemo se, zakaj mu v državnem zboru padajo predlogi za imenovanja in čemu se bo poslabšala tudi zakonodajna statistika vlade in njenega predsednika.
Medtem ko za leto 2019 v poročilu ugotavlja, da od 48 predlagal kandidatov v imenovanje državnemu zboru, le v petih primerih niso bili imenovani, je leto pozneje statistika že manj bleščeča. Od predsednikovih predlaganih 53 kandidatov od začetka prvega mandata pa do lani je državni zbor tako izvolil 44 kandidatov; v devetih primerih torej predlagani kandidati niso bili imenovani.
Zakaj nič ne kaže, da bi lahko parlament sprejel vladno davčno reformo, po kateri naj bi zaradi manj davkov vsi imeli višje plače in to sredi najhujše zdravstvene in gospodarske krize v tridesetih letih samostojne države? Čemu skrbi Bruslja zaradi vzdržnega javno finančnega okrevanje po pandemiji?
Medijski prijatelji vlade razglašajo, da z zakonom o demografskem skladu kaže ambicijo razbitja interesnih omrežij, ki v grabežljivih šapah drže državni kapital, in moč črpajo iz vrtičkarsko upravljanih paradržavnih virov. Ali lahko verjamemo tej epski zgodbi?
Pojasnili smo, zakaj bi moralo vladno blokiranje delegiranih evropskih tožilcev za demokratično desnico pomeniti neposreden politični napad na pregon korupcije, goljufij na račun javnega denarja.
Tudi dr. Jernej Letnar Černič, izredni profesor za pravo človekovih pravic na Evropski pravni fakulteti ne razume, zakaj vlada tako vztrajno blokira imenovanje obeh delegiranih tožilcev.
Letnar Černič je razložil, zakaj je tudi v tem primeru moč prevladala nad pravom.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
