Vetrolom v koroških gozdovih podrl najmanj 240.000 kubičnih metrov drevja

Ocena še ni dokončna, območij nad 1000 metri nadmorske višine gozdarji še niso pregledali. Vodja območne enote Milan Tretjak ocenjuje, da je škoda najmanj takšna kot ob žledolomu v 2014.

Največ drevja, to je 40 odstotkov vsega poškodovanega na Koroškem, je tokratni vetrolom 11. in 12. decembra poškodoval na območju krajevne enote Dravograd-Prevalje. Od tega največ na Košenjaku, kjer je poškodovanih za 47.000 kubičnih metrov drevja.

Od skupno 240.000 kubičnih metrov vsega poškodovanega drevja je 72.900 kubičnih metrov drevja poškodovanega v državnih gozdovih, 200 kubičnih metrov je poškodovanih v občinskem gozdu občine Radlje ob Dravi, preostali, največji del odpade na zasebne gozdove.

Dosedanje ugotovitve koroških gozdarjev kažejo, da je tokratni orkanski veter najbolj pogosto prevračal smreke, listavce bolj redko. Za tokratni vetrolom je značilno tudi, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na večjih površinah, najtežje pa bo oceniti količine posamezno podrtih dreves, ki so razpršena praktično v vseh gozdovih, je povedal Tretjak.

Pristojne službe in kmetje so se po vetrolomu takoj lotili sanacije in pospešeno očistili gozdne ceste, kar je omogočilo prevoznost do vseh zaselkov in kmetij. Veliko gozdnih cest, ki so namenjene izključno gozdarstvu, pa je zaradi visoke snežne odeje in nesmiselnosti odpiranja v zimskem času še vedno neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi močnega deževja in plazov, opozarja Tretjak.

Sanacija vetroloma je možna takoj in se je marsikje že začela. Gozdarji lastnikom gozdov svetujejo, da po pregledu poškodovanih gozdov obvestijo pristojnega revirnega gozdarja, s sanacijo posledic vetroloma pa lahko začnejo tudi pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, a morajo o začetku del obvestiti revirnega gozdarja.

Kot je še pojasnil Tretjak, si bodo glede na ocenjene količine prizadevali, da bi večino podrtega in poškodovanega drevja uspeli sanirati do sredine maja prihodnje leto, saj je pravočasen posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda pogoj, da se prepreči dodatna škoda zaradi namnožitve podlubnikov.