Vera Ban: Mariji Vodišek v spomin

Velik del najinega življenja je povezovala posebna vez prijateljstva in posebnega zaupanja, ki je kljub občasnim iskram, ki so se kresale med nama, ostajala trdna vse dokler sva se srečevali na tem čudnem svetu. Tvoja pokončnost je pogosto mejila na trmo, na upor zoper vsakršno krivico, ki je kogar koli prizadela. Marija, neponovljiva si. Samo Ti si znala razumeti tisto, kar je bilo mnogim povsem tuje, samo Tvoja klena in ostra beseda je znala braniti in opogumljati in le redki so ljudje, ki so znali tako ponosno braniti vse, kar je dišalo po slovenskem. To izpričuje tudi bogata zapuščina Tvojih člankov in kolumen, ki si nam jih, hvala Bogu, zapustila v knjižnji obliki – hvala Ti zanje, hvala za vsako besedo, s katero si nas bogatila. V njih je shranjen spomin nate, na Tvojo veliko in do konca iskreno dušo, ki jo bom tako zelo pogrešala.

En sam svetel žarek je posijal vame, ko sem izvedela za Tvoje slovo. Odšla si k svojemu Andreju, sinu, čigar izguba Te je tako močno ranila. Ob njem si zdaj zagotovo našla svoj mir, ki si ga zaman iskala vse od dne, ko je samota, ki si mi jo pogosto zaupala, napolnila Tvoje srce.

V moji sobi je prižgana drobna lučka. Tebi v spomin, draga moja Marija.

Vera Ban

Ljubljana, 19. oktober 2016