Vasletova pisma s fronte: Komunisti iščejo osnovnošolca, Stanovnik pa enega za 2500 evrov

Dr. Marek Lenardič je zagotovo na področju komunizma nekaj podobnega kot je v lacanovski filozofiji dr. Slavoj Žižek: oba si gresta nekaj, kar je bolj podobno iskanju preživelega dinozavra kot pa resničnosti. Marek Lenardič je nekoč pred davnimi časi skupaj s svojo ženo ustanovil komunistično partijo Slovenije potem, ko je zveza komunistov propadla in so se najbolj trdni člani komunizma razglasili za demokrate. Junaško dejanje kakopak.

Če greste na Lenardičevo internetno stran, je rdeča kot se spodobi in slavi Marxa, Engelsa, Lenina in jasno – Titeka. Njegova komunistična partija ima svoje prostore v Ljubljani, zdaj pa iščejo sekretarja in so - sicer v nasprotju s komunistično kadrovsko doktrino, objavili kar razpis. Ta doktrina namreč pravi, da se komunističnih kadrov ne išče z razpisi, ampak jih določi šef partije. Lenardič je namreč generalni sekretar KP in Fronte in bi to lahko storil čisto po diktatorsko, saj slavi Tita in Stalina in ostale. Drugi sekretar, ki ga išče generalni sekretar, pa mora obvladati dobro poznavanje marksizma, izobrazba pa je lahko osnovnošolska. To je bila pač splošno primerna izobrazba za vsakršen komunističen kader že v preteklosti, tudi v času, ko je Milan Kučan še imel izkaznico v žepu in ne v zamrzovalniku. Žal ni podatka, koliko bi ta sekretar zaslužil, zato navala ravno ni. Če je kje kdo, ki bi to delal iz častnih razlogov, ga je treba pa peljati na pregled.

Tudi ni jasno, koliko članov ima nova KP Slovenije, ali kako ter pod kakšnimi pogoji se lahko vanjo vpišeš, glavno je, da jo imamo, da se lahko spomnimo, kako je bilo in česa v resnici nočemo več. Lenardiča z ženo vred pa bomo že prenesli. Zanima me tudi, kdaj se bo novi šef bivših komunistov Igor Lukšič iz leta 1945 srečal tako rekoč s svojim predpostavljenim, kar generalni sekretar KPS zagotovo je! To bo žurka.

Ampak, to ni edina današnja kadrovska veselica! Tudi Janez Stanovnik je razpisal prosto delovno mesto sekretarja Zveze združenj borcev, ker mu je po zanesljivih podatkih prejšnji pobegnil med upokojence. Imela sta »dolomitski« špetir in zmagal je jasno Stanovnik. Zdaj potrebuje novega in se mudi in mu pripada 2500 evrov mesečne plače neto, zato je Stanovnik v nekaj urah dobil že skoraj 40 prijav in še kar dežujejo. Plača je lepa, res pa je, da verjetno zaradi koleričnega Stanovnika niti ni prevelike. Poleg tega mora ubogi sekretar prirejati jogurt partizanske proslave in revolucije po Sloveniji, kar tudi ni od muh. A če je komunistična partija Slovenije tako rekoč brez denarja, so naši borci druge, tretje, četrte in novorojene generacije kar pri denarju – vredni so 4 milijone evrov, do česar so prišli tako, da so si trgali od ust. Če bi kaj več prispeval še Stanovnik od svoje bedne 7 tisočakov visoke penzije, bi bila cifra še višja.

In kaj bi bil nauk teh dveh zgodbic? Komunizem se več ne splača, splača pa se biti prvoborec v letu 2012 rojen  po letu 1960.