Vasletova glosa: Zmagali smo ali drobtine z bogatinove mize

Tako, spet smo zmagali! Slovenke in Slovenci si nas sicer ne zaslužijo –kadar pridemo na oblast, z nami delajo grdo. Ogovarjajo nas, nam podtikajo, da smo nesposobni, pa da smo rdeči in komunisti. Čeprav je treba po pravici povedati, da smo se leta 2008 odločili, da bomo ideologijo malo spravili v zamrzovalnik, kot je Milan Kučan svojo partijsko izkaznico, in da bomo sledili kapitalu. Kapital osvobaja, ne pa delo, to je ja jasno že vso zgodovino človeštva. Antropološko je namreč dokazano, da je opica zlezla z drevesa, a ne zato, da bi delala, ampak da bi olastninila gorjačo in z njo potolkla nasprotnike. Naši dediči – tudi njim se lahko zahvaljujemo za tokratno zmago – so to dokazali v času revolucije. Sicer pa je le z gorjačo mogoče prepričati ljudi v naše spremembe.

Najprej moje iskrene čestitke največjemu zmagovalcu predčasnih volitev – mojemu Borutu Pahorju! To je čudež celo za ateiste. Tudi to nam govori o tem, da smo naši že na meji genialnosti, čeprav se ve, da je med geniji in norci le majhen korak. Pahor nam je v treh letih zagonil državo, za kar je na primer Josip Broz potreboval štirideset let, pa mu še ene usrane ceste na Žale nismo privoščili. Tega podatka o Pahorjevih delih ni mogoče razumeti negativno, saj gre za relativni zgodovinski dosežek dedičev naših komunistov. Poleg tega je Pahor absolutni zmagovalec zato, ker ga je lastna koalicija vrgla z oblasti, dosegel pa je še en zgodovinski rezultat – malo manj kot stoodstotno nezaupnico ljudstva. In ko sem že mislil, da moj Pahor s svojo stranko lahko gre samo še v lep levičarski zgodovinski spomin za okrog sto let, se je kot feniks dvignil iz pepela svojih zgodovinskih rezultatov in je spet v parlamentu. Najmanj to, zagotovo pa njega in njegove čakajo še kakšni večji dosežki.

 Še Pahorjev podmentor Miran Potrč je rekel, da je Pahor v tej predvolilni tekmi prav blestel – on je dober v teoriji, v praksi pa malo manj, a to je značilno za politike. Če bo šel z Jankovićem v koalicijo – in bo seveda šel – potem bi moral biti ali gospodarski ali finančni minister. Je pa res, da se celo pri Pahorjevih čudijo tistim volivcem, ki so jim dali svoj glas; ampak volivci imajo demokratično pravico do zmote, ki jo potem čutijo na krožniku.

Zgodovinskih dogodkov na teh predčasnih volitvah je še več! Relativni zmagovalec volitev je Zoran Janković, človek, ki sodi med redke slovenske milijonarje, ker smo vsi drugi na ravni klošarjev. Nanjo nas je pripeljala prejšnja koalicija pod vodstvom Boruta Pahorja, ki postaja že pravi politični mit. Torej milijonar Janković, dosedanji upam lastnik Ljubljane, ima najmanj premoženja. Drugi uvrščeni Janez Janša, ki ima okrog 300 tisoč evrov bančnih kreditov, ima največ premoženja. Ker na ta fenomen pri ljudstvu Janša ni računal, mu je pač zmanjkalo nekaj glasov; tako kot leta 2008, ko so volivci mislili, da ima doma parkirane finske patrije, oni pa še avta ne. Hvala ti, Milan Kučan.
Zgodovinska je tudi njegova vloga, ki je sicer tudi arheološka, se pravi ne čisto nova, pa ne tudi povsem stara. Kučan si je izmislil Jankovića, ker si Janše ne more zamisliti. Kdo bi pa mirno na oblasti gledal človeka, ki ga je nekoč dal zapreti v vojaški zapor? Mu priredil super ognjemet v njegovi politični karieri – veliki pok! Za Kučana pravijo, da ima majhne noge, ampak on se v svoji karieri ni nikdar zanesel samo na to, saj stari pregovor opozarja: boj se majhnih moških. Pri nas so že v preteklosti vladali majhni moški, Kraigher, Kardelj, Vinko Hafner in številni drugi, ki so nas leta 1945 osvobodili in to svobodo še danes iščemo. V iskanju je napredek.
K naši zmagi je pripomogel tudi Janez Stanovnik, kar je dokaz, da ni pomembno, če kot partizan in borec zagovarjaš prav nasprotne vrednote, ampak je pomembno to, da zmagaš. Stanovnik bi nujno v novi vladi moral postati minister za upokojence. Preprosto zato, ker daje lep zgled povprečno ubogim slovenskim penzionistom: on živi v uglednem varovanem stanovanju, ki mu ga je podaril Zoran Janković, ima odlično pokojnino v višini kakšnih šestih ali sedmih povprečnih slovenskih pokojnin. Lahko je tudi vojni minister, ker zna zelo lepo kričati in groziti na partizanskih proslavah.

In ne pozabite, naš Zoran Janković nam je v celotni predvolilni kampanji obljubljal, da bo, če zmaga, naš standard začel rasti. Res je: ob 20.01 včeraj, ko so bili razglašeni rezultati predčasnih volitev, so v njegovem volilnem štabu pokali zamaški, pil se je šampanjec, pele so se starogradske in kakšna turbofolk je padla vmes, jedlo se je in pilo in se veselilo. V glavnem, k Jankovićevim je standard že prispel.

Posebno me osrečuje, da v poslanskih klopeh v državnem zboru ne bo dolgčas, za kar bo poskrbela ponovno izvoljena poslanka SD Potrata časa. To namreč na simbolični ravni govori, da imamo časa več kot dovolj, kajti mi mislimo zdaj vladati počasi in dolgo. Če nam bo Bog, pardon, Milan Kučan dal.

K Jankoviću pa boste po novem lahko šli po pol kilograma pravice, po dvajset dekagramov sociale in še na piko vas bo dobil. A ne pozabite, tudi drobtine so kruh.

P. S.: Naši nimamo cilja, zato so vse poti prave.