"Sprejeli smo nabor ukrepov, hkrati pa smo ponovili pripravljenost, da po potrebi uporabimo tudi druge razpoložljive ukrepe," je izpostavil Vasle.
Kot je povzel, so ohranili nespremenjene obrestne mere in program reinvestiranja zapadlih vrednostnih papirjev ter se dogovorili o pogojih, ki bodo veljali ob začetku izvajanja tretje serije ciljanih dolgoročnih operacij refinanciranja. "Ključno je, da instrument ohranja ugodne pogoje financiranja bank in s tem podpira prenos denarne politike v kreditno aktivnost bank," je dodal.
Izhodiščna obrestna mera bo za 10 bazičnih točk presegala obrestno mero glavnega refinanciranja, za banke, ki bodo povečevale obseg primernih posojil v referenčnem obdobju, pa se bo znižala na do 10 bazičnih točk nad obrestno mero mejnega depozita.
Svet Evropske centralne banke je ugotovil, da bo gospodarska rast evrskega območja ob koncu leta dosegla 1,2 odstotka, medtem ko je lani znašala 1,8 odstotka. Nižja rast bo predvsem posledica poslabšanja razmer v mednarodnem okolju in posledičnega umirjanja mednarodne menjave, verjetnost nadaljnjega poslabšanja pa predstavlja tudi največje tveganje za nadaljnji razvoj dogodkov.
Na drugi strani so med dejavniki, ki podpirajo gospodarsko rast, izpostavili ugodne pogoje financiranja in še vedno visoko domače povpraševanje. Nova napoved upošteva nižje kazalnike zaupanja v nekaterih segmentih gospodarstva, poudarja pa tudi neuravnoteženost tveganj, saj so možnosti, da bo rast ob koncu leta višja od pričakovane, manjše. Po pričakovanjih bo nizka ostala tudi inflacija.
"V Banki Slovenije vztrajnost nizke rasti cen v evrskem območju pojasnjujemo s šibkostjo ključnih dejavnikov, ki prispevajo k inflaciji: umirjeno gospodarsko rastjo, pričakovanim umirjanjem rasti cen energentov in zmanjšanim vplivom rasti plač na rast cen, ki je značilno za evrsko območje v zadnjih letih," je zapisal Vasle.
Podobna gibanja po njegovih navedbah zaznavajo tudi v Sloveniji, pri čemer pa tako gospodarska rast kot inflacija ostajata nad povprečjem evrskega območja.