SDS in Levica slavita skupno zmago, policija obžaluje

Ustavno sodišče je ocenilo, da je ukrep uporabe IMSI lovilcev, ki jo omogoča 150. a člen zakona o kazenskem postopku, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.

"Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov," navaja ustavno sodišče. Zato je ustavno sodišče v včeraj objavljeni odločbi začasno zadržalo izvajanje 150.a člena.

Ob tem so pojasnili, da je posledica teh lastnosti ukrepa poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča. V tem pa se ta ukrep bistveno razlikuje od ostalih, ki jih problematizirajo predlagatelji ustavne presoje.

V poslanskih skupinah SDS in Levice so namreč vložili zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Ustavnemu sodišču so predlagali, naj najprej zadrži njihovo izvajanje, jih nato razveljavi in vladi naloži, naj v dveh mesecih zakon uskladi z ustavo.

Ustavno sodišče pa se je, čeprav torej predlagatelji niso predlagali začasnega zadržanja tega člena in so ga omenjali le v obrazložitvi, po uradni dolžnosti odločilo za začasno zadržanje 150. a člena, ki se do končne odločitve torej ne sme izvajati. O zadržanju izvajanja dela 216. člena, ki dovoljuje hišno preiskavo brez navzočnosti preiskovanca, bodo odločali posebej. Sicer pa bo o ustavni presoji sodišče odločalo absolutno prednostno.

Poslanec SDS Dejan Kaloh je v odzivu pozdravil začasno zadržanje uporabe IMSI lovilcev in spomnil, da digitalna tehnologija dopušča bistveno večje posege v zasebnost kot doslej. Novela zakona o kazenskem postopku pa po njegovih besedah dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi.

Kot je zapisal, so pričakovali, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo več drugih členov omenjene novele, a je ocenilo, da bi s tem lahko nastale težko popravljive posledice, če bi se izkazalo, da izpodbijani členi niso v neskladju z ustavo. "Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev ustavnega sodišča v prid vlade".

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je za STA ocenil, da gre za "prvi dober signal ustavnega sodišča, ki govori o tem, da so težnje po vzpostavitvi policijske države, ki jo ima trenutno vlada, pretirane". Po besedah Vatovca je namreč ustavno sodišče ugotovilo, da gre za prekomerno širjenje policijskih pooblastil, ki gre v škodo pravice do zasebnosti državljanov. "Ocenjujemo, da je to v tej zgodbi prva dobra poteza ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa pričakujemo, da bodo govorili še o ostalih členih, predvsem o tistem, ki govori o hišni preiskavi brez navzočnosti preiskovanca," je navedel Vatovec.

Vlagatelji ustavne presoje so sicer člene izpodbijali, ker so ocenili, da gre pri številnih vprašanjih, ki jih naslavlja omenjeni zakon in se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Zatrjujejo, da krši kar devet različnih členov ustave, ki med drugim vsakomur zagotavljajo enake pravice in svoboščine ter njihovo varstvo, tudi sodno, pravico do zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.

Na ministrstvu za pravosodje, ki je pripravilo zakonske rešitve, pa vztrajajo, da so upoštevali načelo sorazmernosti, "saj gre za poseg v ustavno varovane človekove pravice, za kar morajo obstajati pogoji nujnosti, primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu". Obenem so zapisali, da podpirajo odločitev sodišča, da bo zadeva obravnavana absolutno prednostno.

Zelo jasno pa so odločitev ustavnega sodišča obžalovali na ministrstvu za notranje zadeve. Policija namreč že dlje časa opozarja, da jim manjka orodij za pregon storilcev, ki uporabljajo vedno nove tehnologije. Tudi včeraj so na ministrstvu ponovili, da bi uporaba IMSI lovilcev prispevala k večji učinkovitosti in uspešnosti dela policije.

Ob tem so izpostavili, da "v EU državah že uspešno in učinkovito uporabljajo IMSI lovilce in se ob tem lažje zoperstavljajo najhujšim oblikam organiziranega in drugega kriminala".

Tudi vlada je v odgovoru na zahtevo za ustavno presojo ocenila, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev, da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti.

Ustavno sodišče je sicer tudi glede nekaterih drugih izpodbijanih členov ocenilo, da bi njihovo izvrševanje lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, če bi se izkazalo, da so protiustavni. A bi po drugi strani te lahko nastale tudi z njihovim zadržanjem, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.

Nemožnost uporabe pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz ustave, je še zapisalo ustavno sodišče.

Državni zbor je omenjeno novelo zakona o kazenskem postopku sprejel konec marca. Novela med drugim vsebuje na novo določene oblike vabljenja oseb k policiji, večjo intenzivnost poseganja v komunikacijsko zasebnost, pridobivanje podatkov v prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in nekaterih drugih oseb ter izvedbo hišne preiskave tudi, če preiskovanec ni dosegljiv.