Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, si je ogledala v neurju prejšnji teden najbolj poškodovane gozdove med Brnikom in Kranjem. Prva ocena je, da je na tem območju padlo za približno 50.000, na celotnem območju Gorenjske pa za okoli 70.000 kubičnih metrov drevja, je navedla.
Vnovič močan veter v noči na ponedeljek pa je največ težav povzročil predvsem na severovzhodu države. Najhuje je bilo v Slovenski Bistrici, kjer je po doslej zbranih podatkih delno ali v celoti razkrilo strehe 75 objektov, po besedah bistriškega podžupana Stanislava Mlakarja je šlo večinoma za zasebne stanovanjske hiše.
Ob tem je bilo veliko podrtega drevja, ne le v višje ležečih predelih pohorskih gozdov, temveč tudi v mestnem parku. Škodo sta utrpeli tudi osnovni šoli v Šmartnem na Pohorju in v Tinju, kjer je odkrilo del streh. Medtem ko so v Tinju poškodbe bile manjše in so jih že sanirali, je v Šmartnem odtrgalo okoli 150 kvadratnih metrov kritine, vendar pouk poteka normalno.
Po dosedanji oceni naj bi škoda samo zaradi poškodovanih streh znašala okoli 120.000 evrov, zagotovo pa bo vsaj še toliko denarja potrebnega tudi za odpravljanje posledic v naravi in čiščenja površin. Organizirano škode ne bodo popisovali, saj ne bo presegla višine, predpisane v primeru naravnih katastrof, ko bi lahko računali na državno pomoč.
Na širšem ptujskem območju so na cestah našteli 43 padlih dreves, ki so jih morali odstraniti, okoli 100 odkritih streh, večinoma na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ter nekaj podrtih električnih drogov. Pri odpravljanju posledic je sodelovalo 380 gasilcev iz 37 gasilskih društev, je povedal vodja ptujske enote uprave za zaščito in reševanje Drago Murko.
Vodja regijskega centra za obveščanje v Mariboru Dejan Kosi je dejal, da je bilo na njihovem območju prizadetih 19 občin, našteli pa so več kot 260 dogodkov, pri čemer številka še ni povsem dokončna. V ponedeljek jih je za pomoč poklicalo okoli 700 občanov, v glavnem pa je tudi pri njih šlo za odkrite strehe in podrta drevesa.
Na Koroškem je veter v ponedeljek podrl posamezna drevesa predvsem na območjih, kjer je bila stabilnost gozdov prizadeta že v preteklih ujmah. Strokovni delavci na krajevnih enotah zavoda na osnovi hitrega pregleda ocenjujejo, da je bilo tokrat zaradi vetra v gozdovih na Koroškem podrtih okoli 4000 kubičnih metrov drevja, skupaj s podrtimi drevesi prejšnji teden pa številka dosega okoli 6000 kubičnih metrov.
Na mežiški osnovni šoli, kjer je veter odkril nekaj strešne kritine, danes pouk poteka normalno. Streho si bo danes ogledal krovec in začel s popravili, je pojasnil direktor občinske uprave Občine Mežica Blaž Šaloven. Dodal je, da je za oceno škode po ujmi na območju občine še prezgodaj, vendar po prvih ugotovitvah na srečo ni pretirano visoka.
"Pomembno je, da so podrta drevesa pravočasno odstranjena iz gozda, saj bodo v nasprotnem primeru vzrok za nastanek novih žarišč podlubnikov, ki so v zadnjih letih močno prizadeli gozdove na Koroškem," je sporočil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Branko Gradišnik.
A direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je izpostavil, da je pri normalni sečnji potrebna velika previdnost, pri sanaciji zaradi vetroloma pa mora ta biti dvojna ali trojna. Ne ve se namreč, kako je drevo vpeto v drugo drevje, ki je prav tako nagnjeno in padlo.
S pospravilom padlega drevja se mudi, saj se bliža pomlad in z njo razvoj lubadarja. Oražem je napovedal, da bodo glede na to izdajali odločbe s primernimi roki. Hkrati je lastnike pozval, naj ne čakajo na odločbe, saj jim to omogoča zakon.
Revirni gozdarji bodo presodili tudi, ali je potrebna umetna obnova gozdov, pri kateri pomaga država. Pivčeva je pojasnila, da je iz evropskih virov možno dobiti sredstva za sadike in za pomoč pri obnovi gozdov. "Gremo h koncu finančne perspektive in vsi si želimo, da ta sredstva uporabimo za pravi namen in trenutno potreba po tem seveda kliče," je izpostavila.
Kot je dodal Oražem, bodo za končne ocene škode potrebovali še teden ali dva, saj je poškodb gozdov kar veliko, vendar so raztresene. "Jo je pa Slovenija v tem primeru odnesla precej dobro. Bili smo čisto v južnem kraku neurja, ki je divjal čez zahodno Evropo in k sreči se je odvil najbolj mil možen scenarij," je sklenil.