Izvršilni odbor SLS je 12. februarja ugotovil neskladnost kandidature predsednika Slovenskega panevropskega gibanja Larisa Gaiserja za predsednika SLS. Na marčnem kongresu bo tako predvidoma kandidiral le aktualni podpredsednik stranke Franc Bogovič.
V SLS so pojasnili, da statut stranke določa, da "člani stranke s plačano članarino pridobijo pravico voliti in biti voljeni v organe stranke praviloma po preteku šestih mesecev od dneva vpisa v register članstva" in da "o utemeljenih odstopanjih od pogojev odloči IO SLS". Gaiser teh pogojev ni izpolnjeval, prav tako člani izvršilnega odbora (IO) SLS niso ugotovili razlogov, zaradi katerih bi upoštevali izjeme.
Gaiser je bil nad zavrnitvijo kandidature za naslednika Radovana Žerjava presenečen, ker je "čutil vedno večjo podporo s strani odborov in članov". V tem primeru so "tehnikalije" zelo verjetno imele večjo težjo, je za STA poudaril Gaiser.
Prav tako pa so bili razočarani v Slovenski kmečki zvezi, predhodnici stranke, danes pa eni od zvez, ki deluje v okviru stranke, saj so prav oni Gaiserja predlagali za kandidata. Kot je za STA pojasnil predsednik SKZ Stane Klemenčič, je bila v SLS vedno tradicija, da se je za predsedniško mesto potegovalo več kandidatov.
Klemenčič je odločitev SLS ocenil kot "previsok formalizem", saj je Gaiser v preteklosti s stranko že odlično sodeloval. Ljudje si po navedbah predsednika SKZ želijo novih inovativnih obrazov, zato je zavrnitev Gaiserjeve kandidature "škoda za stranko in slovenski narod".
Klemenčič pa vodstvu SLS očita nedosledno ravnanje tudi v nekaterih drugih primerih. Izpostavlja na primer, da je SLS iz svojih vrst izključila nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ne pa tudi Marjana Maučeca, sekretarja državnega sveta, ki je v sodnem postopku zaradi več domnevnih kaznivih dejanj.
V SLS sicer v zvezi z izključitvijo Kanglerja pojasnjujejo, da je pri njem šlo za končno ugotovitev institucije pravne države, v tem primeru Komisije za preprečevanje korupcije. Medtem pa preiskovalni in pravosodni organi, ki preučujejo ravnanje Maučeca, svojih ugotovitev ne podajajo v času, ko je postopek odprt. Končno odločitev v takšnih primerih sprejme sodišče, pišejo v SLS.
Po oceni Klemenčiča pa gre za "nesprejemljiva dvojna merila, ki temeljijo celo na neupoštevanju notranjih, demokratičnih organov". Kot je zapisal, morajo vsi imeti možnost, da pojasnijo svoj položaj. Poleg tega bi dokončno odločitev morali sprejeti organi, ne pa sam vrh stranke. "Moramo ločiti med ljudsko všečnostjo in demokratičnimi postopki," je opozoril Klemenčič.
Časnik Reporter je sicer poročal o še globljih razhajanjih med vodstvom stranke in SKZ, ki naj bi izhajala iz domnevno nejasnega stališča SLS glede sodelovanja v levosredinski koaliciji. Vendar pa so v SLS za STA zatrdili, da so sklepi izvršilnega odbora stranke jasni in da SLS vstopa v takšno koalicijo pač ne dopušča.
Najverjetneje tudi zaradi nestrinjanj med vodstvom zveze in vodstvom SLS se bo v ponedeljek sešel izvršilni odbor SKZ. Medijem bo vodstvo zveze stališče o najnovejšem političnem dogajanju in o marčevskem volilnem kongresu SLS predstavilo po seji. Pričakovati je tudi pojasnila o pisanju nekaterih medijev, da naj bi SKZ zaradi nesoglasij z vodstvom razmišljala celo o izstopu iz stranke.
Klemenčič je za STA v zvezi s tem sicer zapisal, da je SKZ ustanoviteljica SLS. Kot takšna predstavlja "izvirno legitimiteto stranke", zaradi česar bi bil njen izstop po njegovi oceni problematičen. Kljub vsemu pa poudarja, da sta "vodstvo in baza že dlje časa na različnih bregovih". Zato meni, da je napočil čas, da SKZ izkaže "svojo državotvornost in pozitivno energijo v prid slovenskega naroda".