Revija Reporter
Slovenija

V Sloveniji talente imamo, zanje pa je potrebno sistemsko skrbeti

Reporter

23. nov. 2022 15:20 Osveženo: 15:39 / 25. 4. 2023

Deli na:

V okviru Huaweievega programa Seeds for the Future 2022 je na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije potekal zaključni dogodek in okrogla miza. »Izkušnja je odlična. Udeleženci smo pridobili vrsto različnih znanj, ki jih sicer težje pridobimo na fakulteti, predvsem na področju mobilnih omrežij 5G ter umetne inteligence,« je povedal Urban Garbajs, udeleženec Seeds for the Future 2022. Pri nas se program izvaja že tretje leto zapored, globalno pa je bilo vanj do danes vključenih več kot 15.000 študentov iz več kot 140 držav.

V uvodnem nagovoru je Walter Zhang, izvršni direktor Huawei Technologies Slovenija, poudaril, da mladi talenti potrebujejo prostor za razvoj ter, da je potrebno zmanjšati digitalno vrzel s pomočjo izmenjave izkušenj in znanja: »Svet je digitaliziran in globalno povezan bolj kot kadarkoli prej. Za prihajajoče generacije inovatorjev sta ključna razumevanje digitalne infrastrukture, ki nas povezuje, in razumevanje različnih kultur ter tehnologij. Voditelji prihodnosti bodo morali biti digitalno rojeni in kreativni, z dobrim razumevanjem sveta okoli sebe – prepričan sem, da so nekateri danes tu med nami.«

Prenoviti moramo obstoječi sistem

Po podelitvi diplom in nagrad generaciji Seeds for the Future 2022 je sledila okrogla miza z naslovom »Tehnološki talenti prihodnosti«. Pogovor je moderirala Gordana Kisilak, nacionalna koordinatorka programa Seeds for the Future. Okrogle mize se je med drugim udeležil tudi udeležil dr. Borut Čampelj, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je poudaril: »V Sloveniji talente vsekakor imamo, zanje pa je treba sistemsko skrbeti. Raje uporabljajmo besedo nadarjeni, pomembno je, da najdemo vse nadarjene učence. Za to pa moramo prenoviti obstoječi sistem, kjer učitelj izbere nekaj otrok, ki gredo na testiranje – to je za današnjo družbo premalo. Prihajajoči projekti na področju DigiTrajnega izobraževanja predvidevajo ne le nadgradnjo kurikulumov v smeri modernejših znanj, temveč tudi nadgradnjo usposabljanja učiteljev. V teku so razvojni projekti za pilotne oddelke na področju računalništva in informatike, digitalnih kompetenc in računalniškega mišljenja.« Dr. Čampelj je dodatno poudaril, da se je treba osredotočiti tudi na nadarjene, ki prihajajo iz ekonomsko in socialno šibkejših okolij, ter jim zagotoviti enake možnosti kot tistim, ki prihajajo iz spodbudnih okolij.

Ne moremo si privoščiti, da bi kogarkoli izpustili

Vodja Sektorja za pospeševanje digitalne preobrazbe Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, dr. Polonca Blaznik, je dodala: »Ljudje, ki so se pripravljeni učiti, so naša prihodnost. Digitalne tehnologije so del vsakdana, še več, celo prehitevajo nas. Posledično se razkorak v znanju še poglablja – eni napredujejo hitreje, drugi nazadujejo. V Sloveniji nas je malo, ne moremo si privoščiti, da bi kogarkoli pustili zadaj. Potrebo po znanju zbudijo tudi digitalne storitve, te nas malodane prisilijo v uporabo digitalnih rešitev in osvajanje digitalnih znanj. Poleg tega je zelo pomembno zaupanje v tehnologijo. Če ji ljudje zaupajo, lažje uporabljajo digitalne storitve in izdelke. Uveljavljenje tehnološke kulture se ne zgodi čez noč. Pri spreminjanju kulture ni hitrih rešitev, gre za sistematično delo in tek na dolge proge, tudi vseživljenjsko učenje, ki se vse bolj uveljavlja, bo šele pokazalo rezultate.«

Na zaključnem dogodku so naznanil tudi novico, da se bo udeleženec programa Seeds for the Future 2022 iz Slovenije decembra udeležil vsevropskega dogodka European Student Summit v Atenah, kar bo omogočilo še nadaljno, bolj poglobljeno poznavanje panoge.