Vesna Marinko je na današnjem srečanju s savinjskimi župani v Žalcu dejala, da prometna varnost ni samoumevna, posebej kritični so poletni meseci, zaradi preobremenjenosti cest ter lažnega občutka varnosti, ki na cestah prinaša višje hitrosti. Prva polovica letošnjega leta pa je bila zaznamovana z večjim številom smrtnih žrtev, ki so posledica nepravilne strani vožnje in neprilagojene hitrosti.
Pri tem je opozorila, da je odgovoren voznik tisti, ki ne divja, ne pije alkohola, je vedno pripet ter ne telefonira.
Analizo varnosti cestnega prometa savinjska regija 2019.
Predstavnica Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga je poudarila, da direkcija pozorno spremlja problematiko cest Savinjske regije in si z načrti infrastrukture hkrati prizadeva slediti povečani gostoti prometa, predvsem prometa tovornih vozil.
Ocenila je tudi, da je v današnjem času naraščanje tako osebnega kot tovornega prometa velik problem, zagotavljanje prometne varnosti pa velik izziv.
Žalski župan Janko Kos je izpostavil, da so starši tisti, ki prenašajo ravnanja na svoje otroke, zato morajo biti odgovorni udeleženci v prometu. Z ustreznimi ukrepi želijo izboljšati prometno varnost, obenem pa je nujno nadaljevanje investicij na državnih cestah, saj varnejša infrastruktura pripomore k višji stopnji prometne varnosti, je še dejal Kos.
Prometni inšpektor iz Policijske uprave Celje Edi Baumkirher je napovedal, da bodo svoje aktivnosti prilagodili glede na poslabšanje stanja prometne varnosti. Usmerjali se bodo tako v primarne vzroke najhujših prometnih nesreč kot na množične prekrške.
Stanje prometne varnosti v Savinjski regiji se je v primerjavi s preteklimi leti lani izboljšalo, vendar pa se je stanje varnosti letos občutno poslabšalo.
Iz analize varnosti cestnega prometa v Savinjski regiji je razvidno, da je bilo letošnje število prometnih nesreč sicer malenkostno nižje kot lani. Vendar pa se poslabšanje prometne varnosti beleži ravno pri številu umrlih, saj je bilo letos do začetka avgusta že 12 smrtnih žrtev oz. trikrat več kot v lanskem primerjalnem obdobju.
Število poškodovanih udeležencev je letos upadlo za 15 odstotkov. Hudo poškodovanih je bilo 48 oz. 38 odstotkov manj, število lažje telesno poškodovanih do začetka tega meseca pa je upadlo za 12 odstotkov na 569.
Letos se je največ, kar 358 prometnih nesreč pripetilo v celjski občini, kjer sta umrla dva udeleženca. Po številu umrlih izstopajo občine Celje, Šentjur, Laško in Vransko s po dvema mrtvima udeležencema, sledijo pa občine Vitanje, Luče, Rogaška Slatina in Velenje s po eno prometno žrtvijo.
Izstopajoči med smrtnimi žrtvami so vozniki osebnih avtomobilov, ki jih je bilo kar šest. Ostali udeleženci ne izstopajo, saj so poleg voznikov osebnih avtomobilov umrli še po en kolesar, pešec, motorist, potnik ter voznika avtobusa in tovornega vozila. Največ hudo poškodovanih je bilo pri ranljivih skupinah udeležencev, to so kolesarji in motoristi. Največ lažje poškodovanih pa je bilo voznikov osebnih avtomobilov.