Zaradi žleda poškodovana skoraj polovica slovenskih gozdov

Končna ocena količine poškodovanega drevja bo znana, ko bodo terenske razmere omogočale pregled poškodovanih gozdov. Žled je lomil tako listavce kot tudi iglavce in sicer posamezne veje, cele krošnje, pri smreki tudi vrhove. Lomilo pa je cela drevesa in jih prevračalo tudi s koreninami. Ponekod so obremenitve drevja večje, ker se je žled začel nabirati na sneg, ki je ostal na krošnjah. Na teh območjih je poškodb več, lomijo se tudi vrhovi smrek.

Pri podiranju se je dogajal tudi domino efekt pri vseh drevesnih vrstah, huje so poškodovane mlajše razvojne faze, predvsem drogovnjaki. Na objekte in infrastrukturo so se podirala predvsem robna drevesa z močno enostransko razvitimi krošnjami. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6330 kilometrov gozdnih cest, kar predstavlja 53 odstotkov vseh gozdnih cest v Sloveniji.

V žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda najkasneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev pa bo lahko potekala dlje časa.

Najhuje je na območju občine Pivka in v delu občine Postojna ter na Cerkljansko-Idrijskem območju in na območju občin Loški potok, Logatec in Vrhnika, kjer je ledeni oklep debel tudi več kot pet centimetrov. Tu je začelo žlediti že s četrtka na petek, v drugih krajih večinoma s sobote na nedeljo, zato je tam ledeni oklep tanjši.

Žledolom se je in se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. V osrednji Sloveniji žledi v višinskem pasu od 300 do 750 metrov nad morjem, v severnem pasu Slovenije tudi do 1100 metrov. Na Primorskem se meja žledenja začne pri 500 metri nad morjem.

Vremenska napoved ni obetavna. V torek in sredo se bodo snežne padavine nadaljevale in možen bo snegolom v kombinaciji z žledolomom velikih razsežnosti. Zadnji zelo obsežen žledolom v kombinaciji s snegolomom smo imeli pozimi 1996/97, ko je bilo največ poškodb v Polhograjskem hribovju.

V zavodu prebivalce opozarjajo, naj ne hodijo v gozdove zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja, saj je tako stanje smrtno nevarno. Ko bo primerno, naj se odstranjevanja polomljenega drevja lotevajo le izkušeni sekači. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji.