V Rogaški Slatini želijo zgraditi kar 106 metrov visok razgledni stolp

Zbiranje podpisov bo potekalo od 10. septembra do 15. oktobra, slatinski občinski svet pa bo referendum razpisal, če jih bo pobudnica referenduma Eva Žgajner s skupino volivcev predložila v zadostnem številu. Za slatinsko občino to pomeni okoli 500 podpisov.

Kot so za STA povedali na občini, je podpise mogoče overiti pred katerimkoli krajevnim uradom oz. upravno enoto v Sloveniji.

Pobudo za referendum je poleg Žagjnerjeve dal tudi svet mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina, a je občina v ugotovitvenem postopku ugotovila, da vloga ni bila pravilno dopolnjena in jo je zato s sklepom zavrgla.

Žgajnerjevo je medtem občina pozvala k izjavi o soglasju k prilagoditvi v pobudi zastavljenega referendumskega vprašanja, kar je tudi storila. Vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini, št.0320-0006/2020, ki ga je občinski svet Občine Rogaška Slatina sprejel na svoji 14. redni seji dne 9. 7. 2020, ki znotraj tega območja predvideva postavitev Razglednega stolpa Kristal z zunanjo ureditvijo v višini 106 metrov?"

Na slatinski občini pa so prepričani, da je stolp potreben. Po besedah župana Branka Kidriča bi nova pridobitev pripomogla k promociji turistične destinacije doma in v tujini, vplivala pa bi tudi na povečan obisk ostalih kulturnih in turističnih znamenitosti v Rogaški Slatini.

Razgledni stolp bi postavili na območju stare glasbene šole. V pritličju bi bili prodajalna vstopnic in spominkov ter sanitarije. Do vrha stolpa bi se obiskovalci lahko povzpeli z dvigaloma, panoramskim in zatemnjenim. Na vrhu bi bila kavarna, nad njo pa razgledna terasa. Okrog objekta bi uredili tlakovan trg.

Zanj so za 300.000 evrov že odkupili del območja nekdanjega mizarstva v Rogaški Slatini, do stolpa pa bo možno priti skozi 182 metrov dolg nadhod Sonce, ki naj bi ga občina začela graditi prihodnje leto. Vrednost projekta znaša 1,5 milijona evrov, iz podnebnega sklada pa ga bo država sofinancirala v višini 1,2 milijona evrov.