Revija Reporter
Svet

Marakeške deklaracije o migrantih ne bosta potrdili Avstrija in Madžarska

STA in Reporter

4. nov. 2018 8:49 Osveženo: 9:01 / 04. 11. 2018

Deli na:

Sebastian Kurz in Viktor Orban

Profimedia

Med državami EU sta se od mednarodnega dogovora Združenih narodov o migracijah že umaknili Avstrija in Madžarska, pomisleke naj bi imeli tudi Poljska in Češka. Tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je že dala vedeti, da ne bo šla v Marakeš, kjer naj bi države potrdile marakeško deklaracijo.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je pred dnevi povedala, da hrvaška vlada obravnava stališča Zagreba glede politične podpore dogovoru ZN o migracijah, ki naj bi ga potrdili sredi decembra v Marakešu. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je že dala vedeti, da ne bo šla v Marakeš.

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, ki ga je večina članic ZN po več kot letu dni pogajanj podprla 14. julija (ZDA pri tem niso sodelovale), naj bi države potrdile na meddržavni konferenci v Marakešu 10. in 11. decembra.

Gre za prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja migracij. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi.

Med državami EU sta se od dogovora že umaknili Avstrija in Madžarska, pomisleke naj bi imeli tudi Poljska in Češka. Avstrija je odločitev sprejela v sredo in jo utemeljila z bojaznijo, da bi se zaradi dogovora zabrisala meja med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Evropska komisija je odločitev Dunaja obžalovala.

Nemško zunanje ministrstvo je ob pozivih Alternative za Nemčijo(AfD), naj Berlin po vzoru Dunaja in Budimpešte odstopi od dogovora, napovedalo, da Nemčija stališča glede podpisa ne bo spreminjala.

Hrvaška zunanja ministrica Pejčinović Burićeva je v petek pojasnila, da podpora dokumentu ZN, ki je znan kot marakeška deklaracija, pravno ne obvezuje nobene članice ZN, da bi izvajala priporočila za reševanje vprašanj zakonitih migracij, temveč lahko vsaka država samostojno izbere ukrepe, ki ji ustrezajo glede migracij. Dejala je, da gre za katalog možnih ukrepov pri reševanju vprašanja migracij kot globalnega problema.

"Države članice se z dokumentom ne zavezujejo, da bodo sprejemale migrante," je poudarila ministrica na novinarski konferenci. Pojasnila je, da se dokument nanaša samo na regularne migracije, ter zavrnila navedbe hrvaške skrajne desnice, da bo dokument omogočal val nenadzorovanih migracij.

Srečanja v Marakešu naj bi se v imenu Hrvaške udeležila predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, a so hrvaški mediji danes poročali, da je tja ne bo. Pejčinović Burićeva je izrazila presenečenje nad temi navedbami.

Grabar-Kitarovićeva je namreč v Generalni skupščini ZN pozdravila dogovor o migracijah ter ocenila, da predlagani ukrepi lahko vodijo k najboljšim rešitvam. Dejala je, da se veseli srečanja v Marakešu.

Potem ko je skrajna desnica na Hrvaškem začela nasprotovati hrvaški podpori dokumentu, je Grabar Kitarovićeva nekaterim medijem, ki so blizu skrajni desnici in ki so zahtevali pojasnila predsedničinih stališč, sporočila, da ni vključena v posvetovanja ter da je za celoten postopek pristojno hrvaško zunanje ministrstvo, je poročal Jutarnji list.

Edini saborski poslanec skrajno desne stranke Hrvaški rast (Hrast) Hrvoje Zekanović, znan po svojih protimigrantskih stališčih, je danes pozval predsednico, naj jasno izrazi svoje mnenje o marakeški deklaraciji. Ocenil je, da dokument ZN predstavlja "največjo nevarnost", ki bo omogočal "milijonom migrantov iz Afrike", da bodo prišli v Evropo.