Do zdaj so samo manjši del škofijskega arhiva hranili na škofiji, večji del pa po župnijah, zaradi česar je bilo gradivo težko dostopno iz dveh razlogov - ker je razpršeno po različnih krajih in ker upraviteljem župnij druge pastoralne obveznosti pogosto ne dovoljujejo, da bi arhive imeli ustrezno odprte za raziskovalce. Z novimi prostori bosta odpravljeni obe težavi, je ob današnjem odprtju novih prostorov v Kopru dejal koprski škof Jurij Bizjak.
Ob tem je poudaril pomen arhivskega gradiva in skrbi zanj ter izrazil prepričanje, da bo prenovljen škofijski arhiv še okrepil sodelovanje med civilnimi in cerkvenimi ustanovami.
V arhivu Škofije Koper med drugim hranijo najstarejšo izvirno arhivsko listino v Sloveniji, več kot 300 pergamentnih listin, sedem pergamentnih kodeksov ter 24 arhivskih škatel notnih zapisov.
Skupno hranijo okoli 170 tekočih metrov arhivskega gradiva, ki se je do zdaj dobesedno gnetlo v prostorih s skupno površino okoli 35 kvadratnih metrov. Arhivske police, ki so jih v arhivu imeli do zdaj na voljo, so lahko nosile okrog 110 tekočih metrov gradiva, nove pa bodo lahko sprejele skupno 530 tekočih metrov, je ob odprtju izpostavil škofijski arhivar Luka Tul.
V nove prostore bodo poleg gradiva, ki ga že hranijo, prevzeli še tisti del gradiva župnij, ki je najbolj iskan, to so matične in družinske knjige. V prostorih s površino okoli 140 kvadratnih metrov bo raziskovalcem omogočeno osebno delo, za arhivsko gradivo bo dovolj prostora in pogoji hrambe bodo še boljši, poudarja Tul.
Škofija Koper je po pridobitvi vseh soglasij, gradbenega dovoljenja marca lani ter izborom izvajalca z deli začela junija 2014. Naložba je ocenjena na 850.000 evrov, skupaj z arheološkimi izkopavanji pa še 100.000 evrov več. Kot kažejo podatki ekonoma škofije Tihomirja Bizjaka, morajo za zaprtje naložbe zbrati še 350.000 evrov.