V javni obravnavi nov predlog zakona o davku od virtualnih valut

Predlog zakona, objavljen na portalu eUprava, ureja davek na virtualne valute. Za virtualno valuto bi štela digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ, ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.

Zakon bi se uporabljal za fizične osebe, ki so davčni rezidenti Slovenije, ne pa za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi take osebe. Pri fizični osebi, ki kupuje in prodaja virtualno valuto v svojem imenu in za svoj račun, se ne bi štelo, da opravlja dejavnost, ne glede na število opravljenih transakcij.

Davek bi zavezanec po predlogu plačal od vrednosti unovčenih virtualnih valut v koledarskem letu. Za unovčenje šteje tako menjava virtualne valute v fiat valuto kot nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.

Oprostitev davka bi veljala za največ 10.000 evrov skupnega zneska unovčenja virtualne valute v posamičnem koledarskem letu. Davčna osnova bi se nato določila na način, da se od seštevka vrednosti vseh unovčenj virtualnih valut v koledarskem letu odšteje znesek omenjene oprostitve. Dobljena pozitivna razlika bi se nato zmanjšala za normirane stroške v višini 50 odstotkov te razlike.

Davčna stopnja bi bila 10-odstotna.

V primeru, da bi zavezanec za davek pri unovčenju virtualne valute v koledarskem letu ustvaril izgubo, bi moral to izgubo, ki bi jo prikazal v davčnem obračunu, davčnemu organu dokazati.

Zavezanec za davek bi moral davek izračunati sam in obračun vsako leto do konca februarja predložiti prek eDavkov. Če obračuna ne bi predložil, bi mu grozilo od 250 do 400 evrov, če bi navajal nepravilne ali nepopolne podatke, pa od 400 do 5000 evrov globe.

Zavezanec za davek bi moral dokumentacijo o unovčenju virtualnih valut oziroma dokazila o izvedenih transakcijah hraniti 10 let od unovčitve.

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bodo prihodki državnega proračuna iz tega naslova v prvih nekaj letih znašali od 100.000 do 500.000 evrov letno.

Finančno ministrstvo je prvi predlog obdavčitve virtualnih valut objavilo konec oktobra lani. Takrat je za fizične osebe prav tako predvidevala 10-odstotno obdavčitev v primeru menjave virtualne valute za fiat valuto ter v primeru nakupov, opravljenih z virtualno valuto, brez upoštevanja normiranih stroškov. Meja za nastanek davčne obveznosti bi bila unovčenih 15.000 evrov v koledarskem letu.

Alternativna možnost je bila takrat plačilo davka od ustvarjenega dobička, ki bi ga predstavljala razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in ob pridobitvi. V tem primeru bi davčna stopnja znašala 25 odstotkov, ne bi pa veljala oprostitev 15.000 evrov letno.