Revija Reporter
Slovenija

Ustavni sodniki vzeli v bran prisilno deložirano Zlatko Olah

STA

12. jul. 2025 16:14 Osveženo: 16:50 / 12. 7. 2025

Deli na:

Zlatka Olah

Nataša Čepar

Ustavno sodišče je pritrdilo Zlatki Olah v zvezi s pritožbo zaradi prisilne deložacije in prodaje stanovanja v Luciji maja 2016, pišejo Slovenske novice. Po mnenju ustavnih sodnikov bi moralo izvršilno sodišče storiti več za zaščito njene pravice do doma, prav tako bi lahko uporabilo več alternativnih ukrepov za preprečitev prodaje nepremičnin.

Zlatko Olah so deložirali iz njenega stanovanja v Luciji, njen dom pa prodali zaradi dolga, manjšega od 5000 evrov. Postopek izvršbe je stekel na osnovi odločitve nekdanje piranske okrajne sodnice Tine Benčič, ki je vodila izvršilni postopek. Piransko okrajno sodišče je takrat trisobno stanovanje Olahove prodalo na dražbi. Stanovanje je bilo prodano za 80.000 evrov, čeprav naj bi bilo vredno nekaj več kot 100.000 evrov.

Olahova, ki je bila ves čas prepričana, da je neupravičeno izgubila svoje stanovanje v Luciji, je vložila pritožbo na ustavno sodišče in uspela. Ustavni sodniki so s petimi glasovi proti štirim ugotovili, da bi moralo izvršilno sodišče storiti več za zaščito njene pravice do doma kot tudi, da bi lahko uporabilo več alternativnih ukrepov za preprečitev prodaje nepremičnin, poroča časnik.

Navedli so tudi izrazito nesorazmerje med vrednostjo prodanih nepremičnin in višino dolga, približno 1 proti 30. Dolg v višini 4523 evrov je bil nesorazmerno nizek v primerjavi z vrednostjo prodanih nepremičnin v višini 138.280 evrov.

V obravnavanem primeru je po mnenju ustavnih sodnikov bistvenega pomena zlasti to, da bi Zlatka Olah tudi brez sporne prisilne prodaje zelo verjetno v razmeroma kratkem času poplačala svoj preostali dolg, ki je nastal zaradi njenega poslovanja v gostinstvu.

Kot še navaja časnik, bo moralo vrhovno sodišče ponovno odločati o kršitvah ustavnih pravic ter nesorazmernosti izvršbe. Posebej bo moralo presoditi, ali je bila ustavnopravna napaka pri tehtanju pravic dovolj huda, da bi utemeljila protipravnost ravnanja države in posledično odškodninsko odgovornost.