Sodnica z ljubljanskega okrajnega sodišča Metka Popivoda je prejšnji teden na denarni kazni 2.100 evrov in 1.840 evrov obsodila odgovornega urednika revije Reporter Silvestra Šurlo in novinarja Marka Medveška. Obsodila ju je, ker naj bi v sostorilstvu storila kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po 287. členu kazenskega zakonika. Po besedah sodnice sta kriva, ker sta v članku z naslovom Pornografija v osnovni šoli, objavljenem v reviji Reporter 30. maja 2011, razkrila ime in priimek tedaj 16-letnega Žige Preglja iz Bilj pri Novi Gorici, njegovo starost, imeni njegovih staršev …
Kot je bizarna sodba sodnice Popivoda, je bizarna celotna zgodba, v kateri je slovensko pravosodje šikaniralo Žigo Preglja, njegova starša in zdaj še novinarje, ki so o tej sramotni zadevi poročali. Septembra leta 2009 je tedaj štirinajstletni Žiga Pregelj z osnovne šole Renče na spletu našel pornografsko stran, ki se je oglaševala s podobo šolske psihologinje na njegovi OŠ Renče, Branko Pregelj Arčon (nista v sorodu). Psihologinja je bila na posnetku v seksualni pozi z moškim, ki ni bil njen mož. Fant je fotografijo z anonimnega elektronskega naslova poslal svoji razredničarki, o slikah (našel je tri) pa je govoril tudi z vrstniki v šoli in jim jih na njihovo prigovarjanje tudi pokazal.
Čez čas je vse skupaj zaupal tudi svojima staršema, Katji in Valterju Pregelj, slednji je novinar Radia Slovenija. Dejala sta mu, naj slike preneha pošiljati sošolcem. Žigova razredničarka Mojca Saksida je prejeto fotografijo pokazala psihologinji Arčonovi, s katero sta prijateljici. O fotografijah je izvedelo več učiteljev in ljudi v Renčah. Psihologinja je trdila, da na sliki ni ona, da gre za fotomontažo, zato je policiji prijavila neznanega storilca. Policija je s pomočjo IP- naslova računalnika prišla do osnovnošolca Žige, ki ga je nato Arčonova ovadila zaradi neupravičenega slikovnega snemanja. Strokovnjak je ugotovil, da slike niso bile zmontirane, temveč pristne. Kljub temu je novogoriška tožilka Branka Stanič zoper Žigo začelo kazenski pregon, in sicer zaradi kaznivega dejanja kazanja pornografskega materiala osebam, mlajšim od 15 let!? Neverjetno, toda predsednica novogoriškega okrožnega sodišča Darinka Kogoj je obtožbo upoštevala in Žigo obsodila na vzgojno kazen ukora, stvar so obravnavali celo v novogoriškem centru za socialno delo. K sreči je absurd sodnice Kogojeve razveljavilo višje sodišče v Kopru, vendar pa je druga tožilka z novogoriškega tožilstva, razvpita Branka Oven, kazensko preganjala Žigove starše, ker sta o tožilskem šikaniranju njihovega sina obvestila medije. S tem naj bi kršila tajnost postopka po 287. členu kazenskega zakonika, ki ščiti mladoletnike v kazenskih postopkih pred izpostavljanjem v javnosti. Tudi ta postopek se je, kljub vztrajanju tožilke Ovnove, končal s pravnomočno oprostilno sodbo za starše.
Toda žal se niti s tem ni končalo tožilsko-sodno norčevanje iz javnosti. Ljubljanska tožilka Sonja Breznik je na okrajno sodišče v Ljubljani vložila obtožni predlog zoper urednika Reporterja Šurlo in avtorja članka Medveška. Tako kot je v primeru staršev ravnala tožilka Ovnova, je tudi Breznikova novinarjema očitala kršitev tajnosti postopka. Tožilsko sprevrženo logiko (v postopku so se zvrstili kar štirje ljubljanski tožilci) je na koncu sprejela na začetku omenjena okrajna sodnica Metka Popivoda in oba novinarja obsodila. In to kljub temu, da sta bila Žigova starša, obtožena za isto kaznivo dejanje, že pravnomočno oproščena. Reporter je članek objavil na njuno prošnjo v zaščito njunega sina, ki je bil žrtev šikaniranja organov pregona in sodišča, zdaj pa je žrtev tega Reporter. Zdaj 18-letni Žiga je pred sodnico Popivodo sam pričal, da mu članek v Reporterju ni v ničemer škodil. Zastopnik novinarjev Reporterja, odvetnik Dean Gončin, opozarja, da gre pri sodbi sodnice Popivoda za ravnanje v nasprotju z namenom določb v kazenskem zakoniku, ki so namenjene varstvu otroka. V konkretnem primeru sta novogoriško tožilstvo in sodišče ravnali zoper varstvo otroka, starši in Reporter za varstvo.
Na stavbi ob okrajnem sodišču v Ljubljani je še nedavno bil grafit Popivoda: sodnica, ki rada pije. Popivodi razumljivo ni bil všeč, o čemer je govorila celo na glavnih obravnavah. Na sodišče smo naslovili vprašanje, ali je izbris naročila predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk. Pojasnjujejo, da je Pivkovo na grafit opozorila vodja kazenskega oddelka Ana Testen in predsednica Pivkova je odredila odstranitev napisa. Lastnik stavbe je Snaga, zato jih je sodišče prosilo za odstranitev na stroške sodišča, Snaga je nato izbrisala napis.
Čakamo, da tožilsko-sodniško sramoto v tej zadevi vendarle izbriše tudi višje sodišče v Ljubljani in oprosti urednika in novinarja Reporterja. Tožilke in sodnice se očitno veliko raje ukvarjajo z nesmiselnimi zadevami kot s pregonom in sojenjem v zadevah gospodarskega kriminala, za kar je potrebno neprimerno več strokovnega znanja.