Določbe zakona za uravnoteženje javnih financ in zakona o izvrševanju državnega proračuna za pretekli dve leti, ki so se nanašale na napredovanje sodnikov, je ustavno sodišče presojalo na zahtevo novogoriškega oddelka upravnega sodišča. Povod je bil upravni spor, v katerem je tožnica zahtevala odpravo odločb sodnega sveta o zavrnitvi njenega predloga za hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrožne sodnice svetnice.
Upravno sodišče je menilo, da sta izpodbijani določbi javne uslužbence in funkcionarje, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavili v slabši položaj od tistih, ki so pogoje izpolnili prej ali kasneje. Takšna ureditev je po mnenju predlagatelja v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave.
Ustavno sodišče pa je presodilo, da izpodbijani zakonski določbi nista v neskladju z ustavo. Kot so zapisali v obrazložitvi, je načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem eno izmed načel pravne države. Zakonodajalec nima le pooblastila, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja.
"To pomeni, da zakonodajalec enak položaj pravnih subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih lahko uredi različno. Samo po sebi to ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave," je navedlo sodišče.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pred ustavnim sodiščem izpodbijalo 222. člen zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je določil prenehanje pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka. Zaradi tega sta bila pred delovnim in socialnim sodiščem sprožena socialna spora.
Delovno in socialno sodišče je ocenilo, da je zakonska določba neskladna z več členi ustave. Kot je opozorilo, je do spremembe pravnega položaja prišlo med uživanjem pravice, ki je že bila priznana s pravnomočno odločbo in gre za poseg v že pridobljene pravice. Izpodbijana ureditev pa da je v neskladju tudi z ustavnimi določbami o varovanju družine.
Ustavno sodišče temu ni pritrdilo. V obrazložitvi je navedlo, da je v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo ekonomska nezmožnost države za pokrivanje določenih socialnih prejemkov lahko utemeljen razlog za njihovo znižanje. Legitimen razlog za spremembo ureditve pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka je bil torej podan.
Ob tem je sodišče presojalo, ali so obstajali razlogi zato, da je nova ureditev veljala tudi za starše, ki so jim bile že pred njeno uveljavitvijo izdane pravnomočne odločbe o priznanju pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka za leto 2012.
Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijani poseg ni bil v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Pri tem je navedlo, da je treba upoštevati, da staršem v skladu z novo ureditvijo vendarle ni bilo naloženo celotno breme plačila vrtca za drugega otroka. Prispevek staršev je še vedno ostal na sorazmerno nizki ravni. Za socialno šibkejše družine, ki bi lahko bile z izpodbijano ureditvijo najbolj prizadete, pa je poskrbljeno tudi z drugimi ukrepi.