S tožbo zahteva vrnitev dvorca Brdo pri Kranju in pripadajočih zemljišč, poročajo srbski mediji.
80-letna hčerka pokojnega kneza Pavla Karađorđevića trdi, da je bil dvorec, v katerem je preživljala otroštvo, nezakonito odvzet. Njen bankir iz Züricha Gerard Hoffmann ocenjuje, da je posestvo vredno 300 milijonov dolarjev, poroča srbski časnik Kurir.
"Primerno bi bilo, da bi Slovenija izplačala odškodnino moji stranki in vdovi njenega pokojnega brata v vrednosti simboličnih 50 milijonov dolarjev," je dejal Hoffmann.
Princesin odvetnik v Sloveniji Peter Kos je navedel, da je vrednost dvorca ocenjena na 65 milijonov dolarjev, in izjavil, da bi Jelisaveta lahko zahtevala polovico tega zneska, še navaja Kurir.
Potomci jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević so tožbo na sodišču v Strasbourgu vložili, potem ko so izčrpali vsa pravna sredstva v Sloveniji. V generalnem sekretariatu vlade, ki je pristojen za Brdo, in na državnem pravobranilstvu, ki je v tej zadevi zastopalo državo pred sodišči, so pred časom za Dnevnik pojasnili, da so vsi sodni postopki končani in da družina Karađorđević s svojimi zahtevki ni bila uspešna, ker po 87. členu zakona o denacionalizaciji ne sodi med denacionalizacijske upravičence.
Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Karađorđevića, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoliških kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval še zemljišča in posestvo zaokrožil v celoto, kakršna je še danes. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in od takrat je državno. Družina Karađorđević je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vložila denacionalizacijski zahtevek.