Revija Reporter
Slovenija

Ustavni sodniki z zaušnico vladi: ta se v referendumskih kampanjah ne sme postaviti na eno stran

STA

31. jan. 2018 12:27 Osveženo: 15:37 / 31. 1. 2018

Deli na:

Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo.

Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo, menijo ustavni sodniki in dodajajo, da mora imeti vrhovno sodišče med drugim izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.

Ustavno sodišče je prav tako ugotovilo, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.

"Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo," v danes objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Ustavno sodišče ni niti ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na ustavno sodišče.

Protiustavnost zakonske ureditev, na podlagi katere je vlada organizirala referendumske kampanje, pa sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid, so zapisali ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno.

Vrhovno sodišče bo moralo v referendumskem sporu, ki ga je prekinilo, presoditi, ali so bile konkretne aktivnosti, ki jih je vlada izvajala v referendumskem postopku, v skladu z razlogi iz odločbe ustavnega sodišča. "Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oz. bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu," še piše v odločbi.