Poslanci SDS so zato danes v DZ vložili predlog interventnega zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok, Vinko Gorenak pa je predstavil tudi novelo zakona o dedovanju.
Novela zakona o dedovanju
Interventni zakon za odpravo posledic ter povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok
Objavljamo sporočilo SDS:
Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci predstavil novelo zakona o dedovanju in interventni zakon za odpravo posledic ter povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok, ki ju je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek.
Dr. Gorenak je uvodoma spomnil, da je pred približno mesecem dni v javnosti precej odjeknila vest o tem, da je bilo na sodiščih založenih 945 oporok, torej da te oporoke niso bile spoštovane v dednem postopku pred sodišči in da ni bila spoštovana volja tistih, ki so premoženje zapustili.
»Ta podatek ni bil natančen, saj je bilo toliko nerazglašenih oporok od leta 1991 dalje, od leta 1945 pa do leta 1990 pa je še 4384 takih primerov, kar pomeni, da je skupno 5329 nerazglašenih, neupoštevanih in nespoštovanih oporok,« je dejal dr. Gorenak.
Poudaril je, da smo v SDS čakali na rešitve tega problema s strani vlade. Po oceni poslanca namreč rešitve tega problema v obstoječi zakonodaji ni, »preprosto zato, ker so za večino teh primerov potekli absolutni zastaralni roki. To pa pomeni, da večina teh ljudi, ki so oškodovani, po obstoječem pravnem redu države ne more iztožiti in dobiti tega premoženja nazaj ali dobiti odškodnino ali karkoli drugega.« Tudi zato smo, tako dr. Gorenak, v poslanski skupini SDS ocenili, da se lahko ta problem reši le z interventnim zakonom, ki se bo nanašal samo na teh 5329 nerazglašenih oporok. V sprejem parlamentu tako predlagamo poseben interventni zakon za odpravo posledic ter povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok.
Dr. Vinko Gorenak je nato naštel tri bistvene rešitve zakona:
1. Tisti, ki so bili upravičeni do premoženja, a ga niso dobili in ga je dobil nekdo tretji, dobijo denarno nadomestilo ali odškodnino ali pa jim je povrnjena škoda neposredno iz državnega proračuna.
2. Oškodovanci skušajo dobiti premoženje tako, da ga zahtevajo od tistih, ki danes s tem premoženjem upravljajo, pa pravzaprav z njim ne bi smeli upravljati, ker je bilo premoženje dodeljeno osebam, ki do tega niso bile upravičene in posledično, če bi to premoženje oškodovanci dobili, bi bili do odškodnine upravičeni tisti ljudje, ki so dotlej s premoženjem razpolagali na osnovi sodb in določitev sodišč, ki so bile napačne.
3. Možnost sporazuma, do katerega lahko pride med tistimi, ki razpolagajo s premoženjem in tistimi, ki bi z njim morali razpolagati.
»V vsakem primeru pa bi verjetno prišlo do zahtevka za odškodnine iz ene ali druge skupine ljudi,« je dejal dr. Gorenak.
Ker je poslanec mnenja, da ta interventni zakon ne bo rešil vprašanja, da se kaj podobnega v bodoče ne bi moglo več zgoditi, je poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila tudi novelo zakona o dedovanju. »Do leta 2007 je namreč veljal sistem, ko so oporoke bile ali doma, ali na sodiščih ali pri odvetnikih, ali shranjene na kak drug način, leta 2007 pa je bilo hranjenje oporok naloženo Notarski zbornici, in sicer po določenem postopku. Sodišča bi takrat morala prenesti vse te oporoke na Notarsko zbornico, a tega očitno niso storila, zato je danes na tem področju zmešnjava, ko je nekaj oporok na sodiščih, nekaj pri notarjih, nekaj pri odvetnikih in tako naprej,« je povedal dr. Gorenak. »Tako stanje lahko povzroči nezaželene posledice, kakršnim smo sedaj priča,« je dejal poslanec in povedal, da se z novelo zakona o dedovanju predlaga naslednje rešitve:
1. Vzpostavili bi centralni register vseh oporok Sloveniji, ki bi ga vodilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
2. Vsi tisti, ki oporoke danes še hranijo, bi morali v določenem obdobju, določenem času, le-te prenesti na Vrhovno sodišče.
3. Po vzpostavitvi centralnega registra vseh oporok v Sloveniji bi veljalo določilo, da mora sodnik, ki vodi postopek dedovanja kot del postopka dedovanja, preveriti ali v centralnem registru oporok v konkretni zadevi obstaja kakšna oporoka.
4. Ti postopki pred Vrhovnim sodiščem bi bili brezplačni, kar pomeni, da bi stroške za vodenje centralnega registra Vrhovnemu sodišču poravnala država.
Obe besedili predlaganih zakonov sta v priponki, tonski posnetek novinarske konference pa je dosegljiv na povezavi: https://soundcloud.com/sds-764150874/dr-vinko-gorenak-o-zalozenih-oporokah-18-11-2016.