Potrjeno: Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o davku na nepremičnine.

Zakon o davku na nepremičnine je z današnjo razglasitvijo odločitve ustavnega sodišča v celoti razveljavljen. V neskladju z ustavo so namreč njegove temeljne določbe, brez katerih zakona ni mogoče izvrševati.

Da občine do drugačne zakonske ureditve ne bi ostale brez dela prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju uporabljajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se za letos odmerita v celoletni višini, ter davek na premoženje, ki se odmeri s 1. aprilom.

Ustavno sodišče je tudi presodilo, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin, v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je presojo razširilo tudi s tem zakonom, ker se je s predpisi o množičnem vrednotenju ugotavljala davčna osnova. Presodilo je, da ureditev modelov vrednotenja pravnega položaja zavezanca ne ureja dovolj jasno in določno, poleg tega urejanje vprašanj, ki bi morala biti v pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi.

Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da niso podani razumni razlogi za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja ter za energetske nepremičnine in ostale poslovne in industrijske nepremičnine.

Poleg tega je možnost pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost le navidezna, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, so ugotovili ustavni sodniki.

Deljivost davka med državo in občinami samo po sebi ni v neskladju z ustavo, je pa treba upoštevati, da so predmet obdavčitve nepremičnine ter da je davek na nepremičnine v temelji občinski davek, zato bi moral pretežni del denarja pripadati občinam.

Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da možnost zvišanja ali znižanja stopenj za polovico za svoj del davka občinam ne daje zadostnih pooblastil, da bi lahko na podlagi lastnih sredstev učinkovito opravljale svoje naloge. Občine bi tudi bile v prehodnem obdobju (ko bi prejele znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012) odvisne od državnega proračuna, zato jim ne bi bila zagotovljena finančna avtonomija.

Tokratna odločitev temelji na šestih zahtevah, ki so jih vložili predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet.

Bratuškova po odločitvi ustavnega sodišča: Nove rešitve bodo bolj boleče in manj pravične

Vlada ima smolo, da mora reševati probleme iz preteklosti, je v odzivu na razveljavitev zakona o davku na nepremičnine dejala premierka Alenka Bratušek. Pojasnila je, da so verjeli, da je leta 2006 sprejeti model množičnega vrednotenja ustrezen. Vlada nekaj možnih rešitev ima, bodo pa te za državljane bolj boleče in manj pravične, je poudarila.

Bratuškova je na novinarski konferenci ob robu obiska vlade na Gorenjskem poudarila, da še ni videla sodbe ustavnega sodišča. Kakršna koli že je, pa jo je po njenih besedah treba spoštovati in spoštovala jo bo tudi vlada.

Premierka je ob tem spomnila, da je bil zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin sprejet že leta 2006, in to z namenom uvedbe davka na nepremičnine. Kot je poudarila, je vlada verjela, da je bila metodologija zakona takšna, da je lahko vrednost nepremičnin osnova za izračun davka.

"Očitno ima naša vlada to smolo, da mora neprestano reševati probleme, ki so se zgodili v preteklosti," je dejala predsednica vlade. Če bi vedeli, da je problem v modelu množičnega vrednotenja, bi bile namreč tudi odločitve aktualne vlade lahko drugačne, je pojasnila.

Postopki v zvezi z uvajanjem nepremičninskega davka so državljane do danes stali že 20 milijonov evrov. "Ne vem, kako bodo bomo ljudem razložili, da smo 20 milijonov evrov vložili v nekaj popolnoma napačnega," je dejala.

Vlada ima sicer v načrtu nekaj rešitev, vendar pa bodo te po napovedi premierke "bistveno bolj boleče za naše državljanke in državljane" in manj pravične, kot bi bil davek na nepremičnine. Te načrte bodo najprej preučili v krogu koalicije oz. vlade, nato pa jih bodo predstavili javnosti, je dejala.

Premierka se je ob tem ponovno opravičila državljanom za nevšečnosti ob urejanju podatkov za njihove nepremičnine. Kljub temu pa prosi, naj evidence uredijo do konca. Geodetska uprava bo postopke namreč peljala naprej in Bratuškova je prepričana, da bo davek na nepremičnine prej ali slej uveden tudi v Sloveniji.