Ustavni pravnik in zaslužni profesor na ljubljanski pravni fakulteti Kaučič v zvezi s posvetovalnim referendumom opozarja na njegove štiri temeljne značilnosti, ki jih določata zakon o referendumu in o ljudski iniciativi ter poslovnik DZ.
Predmet posvetovalnega referenduma so vprašanja, ki so v pristojnosti DZ in ki so širšega pomena za državljane. "Gre za dva pogoja, ki morata biti podana kumulativno. Prvi je objektivno določen, drugega pa (v veki meri politično) presojajo poslanci in to z relativno večino glasov. Glede na tako določen predmet referendumskega izjavljanja je DZ dokaj svoboden pri uporabi tega referenduma, kar pomeni, da ga lahko razpiše za neposredno izjavljanje volivcev o zelo različnih vprašanjih," je Kaučič navedel za STA.
V praksi je to najpogosteje vprašanje, ki bo vsebina zakona, redkeje pa druga vprašanja. "Če gre za vprašanja iz pristojnosti vlade, o njem takega referenduma ni mogoče razpisati. Pri tem je treba upoštevati, da referendumske odločitve volivcev DZ ne more udejanjiti, če za njegovo reševanje ni pristojen," je opozoril.
Vprašanje, ki se zastavlja volivcem na referendumu, mora biti jasno, razumljivo in nedvoumno ter ne sme biti zavajajoče. "To je pomembno tako za odločanje volivcev kot tudi za razlago in ugotavljanje izida referendumskega rezultata," je pojasnil strokovnjak.
Razpis posvetovalnega referenduma možen le s podporo (vsaj dela) koalicije
Še ena temeljna značilnost posvetovalnega referenduma je po njegovih besedah ta, da ga lahko predlagajo samo poslanci in o njegovem razpisu odloča DZ z relativno večino, to je večino opredeljenih glasov poslancev. "Iz tega izhaja, da se posvetovalni referendum lahko razpiše le, če se z njim strinja parlamentarna (vladna) večina. Parlamentarna opozicija do njega ne more priti brez sodelovanja koalicijskih poslancev," je izpostavil.
Prav tako je posvetovalni referendum predhoden, kar pomeni, da se na njem odloča o vprašanju, preden DZ o njem končno odloči. "S tega vidika predstavlja nekakšno kvalificirano javno mnenje, ki ga DZ lahko upošteva ali pa ne. Zakon namreč določa, da ga odločitev volivcev pravno ne zavezuje, seveda pa ga politično," meni Kaučič.
Na posvetovalnem referendumu torej volivci ne odločajo o posameznem vprašanju, kljub temu pa je lahko zelo učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja, ocenjuje. "Državni zbor s tem krepi svojo legitimnost, odločitev, ki je skladna z ljudsko voljo, pa je ugodneje sprejeta med ljudmi in s tem v praksi tudi bolj uresničljiva," je prepričan.
Kaučič opozarja tudi na posebno težavo, ki jo lahko pri izvedbi posvetovalnih referendumov predstavlja pomanjkljiv zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ne določa večine, ki je potrebna za sprejem odločitve na referendumu (večinsko mnenje stroke je, da se v tem primeru uporablja relativna večina).
Ob tem Kaučič ugotavlja, da so med dosedanjimi pobudami pretežno vprašanja, ki naj bi jih kasneje urejal DZ z zakonom, pa tudi taka, ki niso in ne morejo biti predmet zakonskega urejanja in tudi niso v izključni pristojnosti DZ. "Prvi skupini vprašanj ni mogoče odrekati smiselnosti in ustreznosti referendumskega odločanja, za drugo skupino vprašanj pa lahko ugotovimo, da nimajo normativne podlage za razpis posvetovalnega referenduma. Brez pravne podlage referenduma seveda ni mogoče razpisati, četudi bi se komu zdelo, da je to politično smiselno, primerno ali ustrezno," opozarja.
Referendum pogosto sredstvo političnega boja
Po Kaučičevih besedah sicer predstavlja referendum pogosto sredstvo političnega boja. "To še zlasti velja za posvetovalni referendum, katerega razpis je povsem v rokah poslancev, na katerega volivci ali drugi akterji nimajo nobenega vpliva," dodaja.
Izpostavlja, da so bili tudi drugod, ne samo pri nas, referendumi pogosto zlorabljeni v politične namene. "Ob tem velja spomniti na pogosto naveden rek, da tisti, ki postavlja referendumsko vprašanje in odloča o razpisu referenduma, tudi kontrolira njegov izid," je ponazoril.
A pri tem izpostavlja, da je treba razlikovati med pravnimi in drugimi oblikami zlorabe. "V pravnem smislu ne moremo govoriti o zlorabi, če so glede razpisa in izvedbe referenduma spoštovana vsa normativna pravila, obrazov politične zlorabe referenduma pa je več. Politične zlorabe referenduma je težko preprečiti, učinkovito sredstvo pa je vendarle vsebinska obveščenost volivcev o vprašanju, ki je predmet referenduma. Če je referendumska kampanja kakovostna, če so alternative volivcem razumljive in je na voljo izbira, potem je možnost političnih manipulacij manjša in manjše so tudi politične zlorabe referenduma in njegovega izida," še navaja ustavni pravnik.
V parlamentarni postopek je trenutno vloženih večje število predlogov za izvedbo posvetovalnih referendumov. Vse parlamentarne stranke z izjemo Levice so denimo minuli v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). Konsenz med strankami je, da bi referendum izvedli predvidoma v drugi polovici novembra letos.
Še pred tem je koalicija je v parlamentarni postopek vložila še predlog za posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, največja vladna stranka Svoboda pa je v petek v DZ vložila predloga za posvetovalni referendum o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene ter o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.
Dva predloga je vložila tudi opozicijska NSi, in sicer o predlogu energetskega zakona in o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Predlog za prvi posvetovalni referendum je sicer že ostal brez podpore na matičnem odboru DZ, po pričakovanjih enaka usoda čaka tudi drugi predlog.
Valu vloženih predlogov za izvedbo posvetovalnih referendumov pa se je z dvema novima predlogoma danes pridružila še opozicijska SDS. Volivce bi povprašali o nastanitvah tujcev, ki vstopajo v državo nezakonito, in o zaupanju v vlado Roberta Goloba.