Zora Roter, lastnica bulmastifov, ki so pokončali zdravnika Saša Baričeviča, je umrla avgusta 2008. O njeni smrti kroži več različnih zgodb, po vsem, kar se je zdaj zgodilo, pa tudi tisti, ki so jo osebno zelo dobro poznali, dvomijo, da je umrla naravne smrti. Ali gre le za špekulacije in domneve, tega nihče ne bo nikoli izvedel. Nesrečna Zora Roter počiva v svojem grobu na ljubljanskih Žalah, njenega prijatelja Saša Baričeviča niso pokopali poleg nje, ampak v družinski grob. Tudi po smrti nista sodila skupaj! In to je zgodba o Zori in njenih ljubeznih, tudi usodnih.
Zora Roter (letnik 1954) je obiskovala bežigrajsko gimnazijo, bila je odlična dijakinja in po maturi ji ni bilo težko opraviti sprejemnih izpitov na medicinski fakulteti. Tisti, ki so jo dobro poznali, pravijo, da je bila zagotovo ena izmed najbolj nadarjenih študentk. Njena prva zaposlitev pa je bila v Zdravstvenem domu Bežigrad; imela je veliko hvaležnih pacientov, saj je bila med drugim odličen diagnostik, kar je poseben dar.Že na koncu študija na medicinski fakulteti je spoznala Martina G., fanta, v katerega se je zaljubila in ki ga je kasneje »ljudski glas« obtoževal, da je Zora Roter zaradi njega, ker jo je zapustil, poskusila narediti samomor. A ta zgodba po preverjanju pri Zorinih in njegovih dobrih znancih ni resnična. Martin G. z Zorinim poskusom samomora ni imel ničesar. Do Zorine smrti sta ostala velika prijatelja, v najhujših trenutkih in stiskah se je vedno zatekala k njemu.
V tem času je Zora spoznala tudi Saša Baričeviča. Kot so pokazali kasnejši dogodki, je šlo za zelo usodno srečanje, in Zorini prijatelji še dandanes ne razumejo, čemu je Zora začela zahajati v Baričevičevo hišo, čeprav je v Kosezah še naprej živela pri Martinu G. Povsem neverjetno se jim je tudi zdelo, ko se je lepega dne k Baričeviču tudi preselila skupaj s svojo labradorko, ki je nekaj mesecev kasneje od starosti in bolezni poginila.
Razmerje med njo in Baričevičem je bilo zelo burno, nenavadno, pravijo njeni prijatelji. Zora potem ni bila več tista ženska, ki so jo poznali, od marsikoga se je povem odtujila, čeprav je z nekaterimi prijateljicami še ohranila dobre stike. Te pravijo, da v nenavadni zvezi z Baričevičem ni bila srečna, da je bila njen nekakšen čuden in čudaški ujetnik, da je padla v zgodbo, iz katere ni našla ali hotela poiskati izhod.
VEČ V TISKANI IZDAJI