Usoda davka na srečke negotova

V DL so podporo zakonu odrekli, potem ko odbor za finance in monetarno politiko ni podprl njihovega dopolnila, po katerem bi iz predloga zakona izvzeli športne stave. Predlog davka od srečk je sicer finančno ministrstvo oblikovalo še v sklopu priprave letošnjega proračuna pod vodstvom nekdanjega ministra Janeza Šušteršiča.

Kot je opozoril poslanec DL Marko Pavlišič, je davek na področju športnih stav pri nizkih kvotah nesmiseln. Zaradi tega se bo določene igre lahko po oceni DL ukinilo, sredstva pa bodo prek spletnih športnih stav odtekala v tujino. Brez prihodka bodo zaradi tega ostali tako Športna loterija kot prireditelj športnih stav kot športne in druge organizacije.

Podporo davku odrekajo tudi v SLS in pri tem po besedah Janeza Ribiča ne pristajajo na argument, da gre za predlog prejšnje vlade. Ribič je zatrdil, da ga že takrat niso podpirali.

Spomnil je, da se obdavčuje le dva najbolj priročna prireditelja - Loterijo Slovenije in Športno loterijo. Ob tem je opozoril na ostale prireditelje, še posebej tuje, ki delujejo preko spleta in imajo sedeže v raznih davčnih oazah.

V SLS se bojijo, da se bodo zmanjšala sredstva za humanitarne, invalidske in športne organizacije. Ribič je prepričan, da gre za z vidika učinka na javne finance nepomemben davek, a za lep primer nepremišljenega in škodljivega povečevanja davčnega primeža.

Tudi Matej Tonin (NSi) je opozoril na razne organizatorje spletnih iger na srečo, ki se še vedno izogibajo nadzoru in vsakršni obliki davkov. Po prepričanju NSi bi se morali osredotočiti nanje.

Omenil je opozorila humanitarnih, športnih in invalidskih organizacij glede nevarnosti upada sredstev za njihovo delovanje. Iz teh razlogov zakona v NSi ne bodo podprli.

Nejasno pa po včerajšnji predstavitvi stališč ostaja, kako bodo glasovali v SDS. Andrej Šircelj je zgolj navedel, da ima davek prednosti in pomanjkljivosti in da je treba zelo dobro pogledati, kakšne učinke bo imel.

Če bo prinesel izpad sredstev za invalidske, humanitarne in športne organizacije, bo treba to nadomestiti iz drugih virov in s tem davkom se ne bo doseglo veliko, je opozoril.

Potrebna je tudi analiza, ali je davek konkurenčen glede na sosednje države in spletne igre na srečo. Če bo prišlo do odliva vplačil v tujino in na splet, davek ne bo dosegel svojega namena, je povedal Šircelj.

Podporo predlogu pa so napovedali v SD, DeSUS in PS.

Matevž Frangež (SD) je ocenil, da gre za prispevek h konsolidaciji javnih financ in da se je zaradi dodatnih prihodkov moč izogniti dodatnemu krčenju porabe. Napovedal pa je, da bodo v SD budno spremljali učinke davka. Če bo davek povzročil več škode kot koristi, je napovedal ustrezne ukrepe.

Spremljanje učinkov je napovedala tudi Marija Plavčak (DeSUS), a v poslanski skupini se jim zdi strah glede zmanjšanja porabe za klasične igre na srečo prenapihnjen. Tudi Aleksandra Osterman (PS) meni, da podražitev na povpraševanje ne bo vplivala, še posebej, ker v obdobju krize ljudje običajno več povprašujejo po igrah na srečo.

Opozorila pa je, da so prihodki od davka predvideni tudi v predlogu rebalansa in so del ukrepov, ki jih je vlada poslala v Bruselj. Vlada si od davka v letošnjem letu obeta malo nad sedem milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto pa 17 milijonov.

Davek bo po predlogu znašal 10 odstotkov, obračunaval pa se bo od prodajne cene srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo (loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta).

Oproščene bodo srečke, ki jih občasno z namenom financiranja lastnih dejavnosti izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v Sloveniji.