Rokavec se je za predlog odločil, ker meni, da je pred stranko ena ključnih odločitev o tem, ali bodo začeli nov vzpon. Ker gre za težko vprašanje, se mu je porajalo vprašanje, ali so si za to vzeli dovolj časa. Pripraviti je namreč potrebno programsko in kadrovsko sinergijo za nadaljnji razvoj stranke, a za kaj takega po njegovem še niso dovolj pripravljeni.
Odhajajoči predsednik SLS Franc Bogovič njegovega predloga ni podprl in je napovedal, da bo glasoval proti. Želi namreč, da bi kongres danes izpeljali in izbrali novo vodstvo, saj da sam v vsakem primeru danes nepreklicno odstopa. Kot je dejal, ni želel postavljati ultimata, ob tem pa dodal, da če se med delegati pojavljajo morebitni pomisleki glede predlaganih kandidatov, imajo po današnjem sklepu kongresa še vedno priložnost predlagati boljše.
Tudi med ostalimi razpravljavci večjega navdušenja nad prelaganjem kongresa ni bilo. Nekateri so opozarjali, da gredo v tem trenutku mimo stranke dogodki, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi, javnost pa ni dobila pogleda SLS na razmere v državi. Ob tem so nekateri pozvali, da se stranka z današnjim kongresom neha ukvarjati sama s sabo, pač pa naj se začne odzivati na aktualne zadeve, saj bi kot izvenparlamentarna stranka morala dobesedno vpiti, da se jo bo v javnosti slišalo.
Na današnjem kongresu prvič doslej ni nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika, ki se je za to odločil, ker v danih razmerah ne vidi, kako bi lahko pomagal stranki, obenem pa ne želi bit predmet različnih špekulacij. V pismu kongresu je člane stranke pozval k modri odločitvi, sam pa podpira vsako rešitev, ki bo peljala v smeri poenotenja SLS, saj je to po njegovem predpogoj za vnovični vzpon stranke.
Ker so delegati še pred tem podprli predlog spremembe poslovnika, so ponovno odprli kandidacijski postopek za funkcijo predsednika in podpredsednikov stranke do začetka točke predstavitev kandidatov, vse dotlej pa lahko poteka tudi umik dosedanjih kandidatur. Kongres si je zdaj vzel uro odmora za kosilo, po njem pa bo jasno, ali se bo Damjanu Medvedu in Primožu Jelševarju v boju za predsedniški položaj pridružil še kakšen kandidat.
Iskanje vodstva
Stranka SLS, ki se je po izpadu iz DZ znašla v spirali težav pri iskanju novega vodstva, se bo danes vendarle sestala na kongresu. Za predsednika kandidirata Damjan Medved in Primož Jelševar. Kljub temu, da sedanji predsednik Franc Bogovič vztraja pri svojem odhodu, pa se obeta predlog za preložitev odločanja o njegovem nasledniku.
SLS je na julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah za las ostala zunaj parlamenta. Že tedaj je predsednik Bogovič napovedal, da se bo poslovil z vrha stranke. Poznejše dogajanje v SLS pa so zaznamovala razhajanja o vprašanju datuma izrednega volilnega kongresa.
Glavni odbor je sicer o preložitvi kongresa odločal že konec oktobra, a je ni izglasoval. V strokovni skupini, ki je opravila analizo izida na volitvah v DZ in začrtala strategijo razvoja SLS, so namreč ocenili, da bi stranka morala tudi v statutarne spremembe in šele zatem na kongres.
Le nekaj dni pred sklicanim kongresom je glavni odbor na zahtevo predsednika odbora Francija Rokavca vnovič poskušal preložiti kongres stranke. Od 254 članov glavnega odbora se jih je na dopisni seji opredelilo 150, od tega 95 za preložitev kongresa in 55 proti, s čimer pa ni bila dosežena dvotretjinska večina glasov, s katero je glavni odbor tudi sklical izredni volilni kongres.
Odločitev za prestavitev kongresa v tretje mogoča
Delegati kongresa SLS bodo danes odločali tudi o predlogu za razširitev dnevnega reda, in sicer s točko, da razpravljajo in glasujejo o prestavitvi kongresa. Vseh delegatov z glasovalnimi pravicami je 214. Za obe odločitvi, tudi za prestavitev kongresa, je potrebna večina glasov opredeljenih delegatov.
Razlog za te težnje naj bi bili dvomi nekaterih članov o primernosti omenjenih dveh kandidatov za predsednika stranke. Prav zato je na samem kongresu pričakovati tudi spremembo poslovnika kongresa, ki bi omogočila vložitev kandidature za predsednika ali podpredsednika tudi na samem kongresu. Predlog sprememb poslovnika je namreč že vložen in bo kongres o tem tudi odločal. Če bo sprejet z glasovi večine opredeljenih delegatov, bo z 20 podpisi delegatov možna vložitev takšne kandidature.
Bogovič tako pričakuje zanimiv kongres, tudi glede na predkongresno vzdušje, kar pa je po njegovem mnenju po izpadu stranke iz parlamenta povsem logično. Potrdil pa je, da se nekateri sprašujejo, ali sta kandidata za predsednika dovolj izkušena ali ne.
Bogovič sicer vztraja pri svojem odhodu in meni, da morajo danes izvoliti novo vodstvo. Ne enega ne drugega kandidata ne želi favorizirati, niti ne pripravlja tretjega. Je pa poudaril, da spoštuje oba in zmagovalcu napoveduje podporo pri prizadevanju stranke za ponovni vstop v DZ.
Na kongresu bodo delegati predvidoma volili tudi tri nove podpredsednike. Kot so za STA pojasnili v stranki, je kandidatov osem.
Jelševar in Medved doslej širši javnosti neznana obraza
Jelševar, ki je univerzitetni diplomirani gospodarski inženir, poudarja, da bo rezultat današnjega kongresa SLS dokončno pokazal, ali se je stranka sposobna poenotiti o ključnih kadrovskih in programskih vprašanjih, ali pa se bodo medsebojne razprtije v prvi demokratični politični sili v Sloveniji še poglobile.
"Prepričan sem, da Slovenija nujno potrebuje veliko Slovensko ljudsko stranko po zgledu evropskih ljudskih strank, ki bo sposobna naslavljati široki krog volivcev," je za STA navedel Jelševar. Stranka ljudstva mora po njegovih besedah biti sposobna prisluhniti delavcem, kmetom, obrtnikom, podjetnikom, študentom in ostalim, ki na svojem hrbtu nosijo težo naše države, jim biti v oporo, ne pa v breme.
Cilj Damjana Medveda, podjetnika, ki velja za enega največjih čebelarjev v Sloveniji, pa je "prerasti notranje razprtije in poskrbeti za prihodnost domovine". Program SLS mora po njegovem mnenju temeljiti na "malem človeku", ne na posameznih kapitalistih. Stranka, ki je orala ledino slovenske demokratizacije, ne sme odmreti, v predstavitvi na spletni strani SLS poudarja Medved, sicer nekdanji predsednik strankinega podmladka.
Stranko namerava popeljati "tja kamor sodi - med glavne stranke v državi". Močna SLS je namreč najboljše zagotovilo gospodarskega razvoja, socialne pravičnosti in stabilnosti v državi. Delo dosedanjega predsednika SLS Franca Bogoviča spoštuje in ga ocenjuje kot dobro osnovo za nadaljevanje dela. Obenem pa zagotavlja, da se "ne igra skrivalnic in zakulisnih izigravanj kongresnih pravil".
Stranka vzponov in padcev ter številnih koalicij
Predhodnica današnje SLS, Slovenska Kmečka zveza je bila kot prva politična stranka v Sloveniji po drugi svetovni vojni ustanovljena 12. maja 1988. S sodelovanjem v koaliciji Demos je prispevala k demokratičnim procesom v državi, v državnem zboru pa je bila prisotna vse od prvih demokratičnih volitev leta 1990 pa do letos.
SLS je delovala tako v desnosredinskih kot levosredinskih koalicijah. Sodelovala je v Peterletovi vladi, dveh vladah Janeza Drnovška, v vladi Andreja Bajuka, v vladi Toneta Ropa in v dveh vladah Janeza Janše. Največji vzpon je stranka doživela pod vodstvom predsednika Marjana Podobnika, ki je stranko vodil od leta 1992 pa vse do neuspešne združitve stranke s SKD leta 2000. Leta 1996 je namreč v DZ zasedla 19 poslanskih mest.
Na dnu javnomnenjskih lestvic se je stranka znašla že leta 2006, ko jo je vodil Janez Podobnik, a se je potem, ko je vajeti stranke leta 2007 prevzel Bojan Šrot, vendarle uspela uvrstiti v DZ. Rezultat je pod vodstvom Radovana Žerjava, ki je stranko vodil od leta 2009 do marca lani, še nekoliko izboljšala, nato pa na letošnjih predčasnih volitvah, na katere je stranko popeljal Bogovič, ostala pred parlamentarnim pragom.
Stranka je sicer tradicionalno močna na lokalni ravni. Na letošnjih lokalnih volitvah se je obdržala kot stranka z največ župani, čeprav je od prejšnjih precej izgubila.
Enega največjih uspehov pa je zabeležila na letošnjih volitvah v Evropski parlament, ko je s skupno listo z NSi dobila tudi svojega evropskega poslanca - izvoljen je bil Bogovič.