Zadnji poslani odgovor Okrožnega tožilstva v Ljubljani z dne 14. junija – z njim si zaradi primera Baričevič dopisujemo že tretji mesec – je še en dokaz, kako nevesten je odnos tožilstva do zaseženih predmetov v aferi z bulmastifi. Na naše vprašanje, kje je shranjen umetni penis (t. i. dildo), ki je bil najden na kraju smrti Saša Baričeviča in po katerem smo doslej že večkrat spraševali, a nikoli nismo prejeli ustreznega odgovora, nam je Tamara Gregorčič, okrožna državna tožilka svetnica, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, odgovorila: »V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočam, da je bilo glede predmeta, ki ga navajate (potem ko so bili v postopku vsi dokazi ustrezno zavarovani in so bile opravljene vse analize, zato tožilstvo tega predmeta ne potrebuje več), določeno na podlagi 142. člena Državno tožilskega reda.«
To seveda ne pomeni nič drugega, kot da je bil umetni penis, ki ga okrožna tožilka kdo ve zakaj ni želela poimenovati s konkretnim imenom, čeprav gre za enega izmed krovnih materialnih dokazov v zadevi Baričevič, vrnjen povsem nezakonito svojcem pokojnega Saša Baričeviča. Tožilka je sicer zapisala, da so na tožilstvu ravnali v skladu z državnim tožilskim redom, dejansko pa so ravnali v nasprotju z njim, saj je v njem med drugim zapisano, da »državni tožilec odloči tudi o zaseženih predmetih, tako da jih pristojni organ vrne oškodovancu oziroma upravičencu, da jih pošlje kriminalističnemu muzeju ali zapuščinskemu sodišču«. Kot nam je znano, umetni penis ni bil poslan niti kakšnemu kriminalističnemu muzeju, še manj zapuščinskemu sodišču, kar je razvidno tudi iz zapuščinske obravnave, ki je bila 14. maja 2010 na Okrajnem sodišču v Ljubljani. V zapisniku je zapisano, da sta bila na zapuščinsko obravnavo vabljena kot dediča drugega dednega reda zapustnikova mati in oče, Marija Šeme Baričevič in Jože Baričevič, svoje dedne izjave pa bosta podala, ko bo znano vse premoženje zapustnika in terjatve v zapuščini oziroma približni obseg zapuščine. Zapisano je še, da je zaradi popisa in cenitve zapustnikovega premoženja zapuščinska obravnava preložena za nedoločen čas. Okrožno državno tožilstvo bi torej lahko izročalo zasežene predmete šele po koncu zapuščinske obravnave in po podanih dednih izjavah.Njihovo ravnanje je toliko težje razumljivo, če vemo, da je bilo povsem drugače na Veterinarski upravi RS, območnem uradu RS, kjer so po naših zadnjih informacijah od pristojnega organa v republiki Avstriji že prejeli dovoljenje za prevoz živalskih tkiv bulmastifov pokojnega Saša Baričeviča iz Slovenije v Avstrijo »za znanstvene namene«. S tem je bilo ugodeno zahtevam Dee Baričevič, ki mimogrede sploh ni dedinja po pokojnem bratu Sašu Baričeviču, vendar je postopek zaustavljen. Na uradu so sprejeli odločitev, da za nadaljevanje postopka potrebujejo pravnomočno odločbo o dedovanju. Te seveda Dea Baričevič nima, saj ni dedinja po pokojnem bratu, za zdaj pa je še vedno nimata niti njegova starša, Marija Šeme Baričevič in Jože Baričevič.