Tako je na današnji predstavitvi poročila poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Slovenija je po njegovih besedah izpeljala pokojninsko reformo in reformo trga dela, začela sanacijo bank, vendar je vseeno ostala med državami, ki so v zadnjih petih letih beležile enega največjih poslabšanj svojih kazalnikov.
"Zato mora nadaljevati oz. pospešiti strukturne reforme z že začetimi ukrepi, kot sta konsolidacija javnih financ z bolj vzdržnim načinom zniževanja primanjkljaja in sanacija bank z nadaljevanjem razdolžitve gospodarstva, z ukrepi, povezanimi s konkurenčnostjo gospodarstva, ter z ukrepi, povezanimi z demografskimi spremembami oz. strukturo prebivalstva," je poudaril.
Država je že izvedla pokojninsko reformo, ki bo vzdržna le do leta 2020, pritisk staranja na javne finance pa se bo okrepil bolj kot drugje v EU, je opozoril Vasle. Na področju zdravstvenega sistema so razmere po njegovem zaskrbljujoče, a za izboljšanje pravih rešitev še ni, je dodal. Slovenija bo morala izboljšati tudi širši institucionalni okvir, saj je zaupanje v institucije zelo upadlo, to pa kaže na institucionalno krizo v državi.
Slovenija se je uvrstila med države z največjimi poslabšanji gospodarske aktivnosti, trga dela in javnih financ od začetka krize. Močno se je zlasti v zadnjih letih poslabšala tudi materialna blaginja prebivalstva, zmanjševanje pritiskov na okolje pa še naprej izvira predvsem iz manjše gospodarske aktivnosti, izhaja iz poročila.
Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je med letoma 2008 in 2010 znižala za sedem odstotnih točk. "Od takrat ostaja na ravni 84 odstotkov povprečja EU, kar ustreza relativni razvitosti Slovenije izpred 10 letih," je povedala urednica poročila Rotija Kmet Zupančič.
Po močnem poslabšanju konkurenčnosti v začetku krize se na področju konkurenčnosti kažejo pozitivni premiki. Z izrazitejšim prilagajanjem trga dela slabim gospodarskim razmeram se namreč stroškovni pritiski na konkurenčnost v zadnjih letih zmanjšujejo. Ob tem se je lani prvič od začetka krize povečal delež izvoza na svetovnem trgu, je dodala. Bolj konkurenčna postaja tudi struktura izvoza.
A kot je opozoril Vasle, bo treba vseeno spremeniti politike na tem področju. To je namreč za slovensko gospodarstvo tako pomembno, da jih je treba spremeniti tako, da se bosta produktivnost in konkurenčnost na mednarodnih trgih izboljšali. "Tu je ključno povečanje dodane vrednosti proizvodov in storitev z izboljšanjem inovacijske sposobnosti gospodarstva in vključevanjem podjetij v globalne dobaviteljske verige, tudi prek neposrednih tujih investicij," je izpostavil.
Kazalniki kakovosti življenja so po daljšem obdobju izboljševanja stagnirali, zaradi krize se znižuje materialni standard prebivalstva. "Vzrok za slednje je upad zaposlenosti, ki je lani upadla že peto leto zapored, njen padec pa je bil največji od začetka krize," je pojasnila Lidija Apohal Vučković.
Hkrati se je povečala brezposelnost, ki se je že precej približala stanju visoke brezposelnosti leta 1993, s katerim se je Slovenija spopadala v obdobju po osamosvojitvi. Še posebej je problematična brezposelnost mladih. Priliv iskalcev prve zaposlitve v registrirano brezposelnost je lani namreč dosegel 82 odstotkov generacije, ki je končala šolanje.
Realno so se znižale tudi plače, pokojnine in socialni transferji. "Znižanje skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev je bilo lani manjše kot leto prej, a kljub temu občutno, od leta 2008 pa je bil realno nižji že za več kot devet odstotkov," je še povedala. Ob padanju kupne moči se je v zadnjih dveh letih zniževala tudi zasebna potrošnja.
V razmerah zniževanja vseh dohodkov se dohodkovna neenakost ni povečevala in je ostaja najnižja v EU. "Na to je vplivala tako močna ciljanost socialnih transferjev kot zniževanje neenakosti v plačah, zlasti pod vplivom visokega zvišanja minimalne plače," je dejala in dodala, da zato plačna politika izgublja stimulativnost.
Čeprav Slovenija še vedno sodi med evropske države, kjer je stopnja tveganja revščine nizka, se je število prebivalcev pod pragom tveganja od začetka krize povečalo za 22 odstotkov, kar je bolj kot v povprečju v EU. Razvoj in izboljševanje dostopnosti javnih storitev sta v preteklih letih pozitivno vplivala na kakovost življenja.